To poletje sem prvič obiskala Portugalsko in prvič sem potovala z motorjem. Ker živim v Španiji, sva se s fantom odločila, da dopust preživiva kar pri sosedih, in sicer v južni pokrajini Algarve. Potovanje z motorjem je slikovitejše, saj imaš popoln razgled na pokrajino in okolico. Bolj ko sva se bližala meji, bolj je navdušenje raslo.

Algarve je veliko bolj zelen od juga Španije, ker je tu več dežja. Nasadi oljk in agrumov so naju pozdravljali ob cesti, ko sva hrumela proti Moncarapahu, vasici v notranjosti. Ko sva prispela, sva z veseljem slekla vso motoristično opremo in skočila v bazen.

V zimskem času so okenske police ustrezen prostor, kjer lahko vzgojimo vrtnine in zelišča za sprotno rabo. V prvi polovici decembra sejemo v lončke božično žito, ki je tradicionalni praznični okras. Lahko pa posejemo tudi azijsko listno zelenjavo, vrtno krešo in rukolo.

Azijska listna zelenjava uspeva na okenski polici v jesenskem, zimskem in zgodnjem spomladanskem času, ko primanjkuje svežih vitaminov z domačega vrta. Sejete jo lahko v korita ali posebej pripravljene sete za mikrozelenjavo. Rastline režete večkrat, ko dosežejo 10 centimetrov višine. Če so listi preveliki, lahko grenijo. Priporočljivo je rezanje na višini listov 6 do 8 centimetrov. Azijska listna zelenjava lahko s pestrostjo okusov, barv in oblik listov popestri solate, prikuhe ali enolončnice, je pa tudi lepa dekoracija. Uporabna je surova, dušena in kuhana. Iz nje delamo zanimive mešanice svežih in kuhanih solat, kuhamo jo kot špinačo ali špinačno prilogo, uporabljamo jo za pripravo lazanj ali zelenjavnih polpet. Najkoristnejša je sveža v solatah, namazih ali kot priloga k jedem.

V podnebju muhasto mrzle celinske Slovenije je v naravi zimzeleno rastlinje v manjšini, a tudi na južnejših območjih pod vplivom Sredozemlja jih ni prav veliko. V naravi prevladujejo vedno zeleni iglavci, zimzeleni listavci pa so prav redki in podobno je tudi v gojenih nasadih. S svojim zelenilom poživljajo krajino in puste razglede v ogolelih zimah, na vrtu pa so pomemben okrasni element, saj so pestri po svoji strukturni rasti in barvnih odtenkih.

Najprej se ustavimo pri tistih redkih zimzelenih listavcih, ki dobro prezimijo tudi v bolj mrzlih legah celinske Slovenije. Med vedno zeleno rastlinje z olesenelimi stebli spada vse od materine dušice in živahno cvetočega žanjevca skupaj z brusnicami pa vse do splošno znanega bršljana in skoraj iztrebljenega božjega drevca ali lovorolistnega volčina. Vse to je v prvobitni naravni obliki ali z nekaj žlahtniteljskih izboljšav prav uporabno tudi na vrtu. Nič hudega, če smo morda bolj navajeni na bogat vrtni izbor iglavcev, listje je v primerjavi z iglicami vsekakor drugačna lepota.

Bi radi prenovili in osvežili dnevno sobo, ki jo zapolnjujejo velika omara, sedežna garnitura in kup stvari, ki so samo v napoto. In kdaj je pravi čas za prenovo? Ko v življenju nastopijo prelomnice ali kadar začutimo, da lahko v svojem bivalnem okolju nekaj spremenimo, takrat je prav, da to tudi storimo.

Spremembe pa naj ne bodo samo kozmetične, ker z nekaj barve ali drugačnimi blazinami ne bomo rešili bistva, zaradi česar se v dnevni sobi ne počutimo prijetno. Poskusimo prepoznati tisto, kar nas zelo moti in kar najbolj pogrešamo. Lažje bomo prišli do dobre rešitve, če si pomagamo z mislijo, kako bi preuredili, če bi imeli na voljo neomejena sredstva. Potem pa v okviru lastnih finančnih zmožnosti poiščemo podobno rešitev. Tudi s cenejšimi materiali in pohištvom je mogoče narediti prostor uporaben in prijeten.

DOBRE STARE VIŽE

Tudi letos je naše kraje obiskalo lepo število slovenskih rojakov, ki živijo po svetu, z željo, da obiščejo domovino ali domovino svojih staršev ali starih staršev. Tudi Tony Klepec je med njimi. Otroštvo je preživel v vasi Boršt pri Podzemlju v Beli krajini. Tam je obiskoval osnovno šolo, nato pa se je odpravil v Ameriko.

»Moja pot v ZDA se je začela leta 1966. Oče je bil tam rojen in potem smo tja odšli tudi jaz in moji bratje, le ena sestra je ostala doma. Tako da imamo zdaj kam priti. Ko sem prišel tja, sem imel 17 let in pol.« Delo je takoj dobil v tovarni, kjer sta že delala brat in sestra. Potem se je zaljubil v svojo bodočo ženo, ki je delala v podjetju General Motors, se tam tudi sam zaposlil in delal 30 let, tako da se je upokojil, ko je bil še dokaj mlad.

Na pikniku, ki ga Uroš vsako leto pripravi na velikem vrtu med jablanami, nas vsakič pride pogledat tudi ježek. Uroš pravi, da je njihov vrtni jež. Ne motijo ga ne glasni otroci ne vohljajoč pes. Proti večeru se prebije skozi živo mejo, pogleda malo okoli sebe in se strumno poda na večerjo. Na vrtu poišče žužke, polže in deževnike, se prav počasi loti jabolk, ki so padla z dreves in jih zanj vedno nekaj pustijo na tleh.

Veliko se vsako jesen govori o ježih kot ogroženi vrsti. Ali si predstavljate, da moji vnuki mogoče sploh ne bodo videli ježa na vrtu, v parku, na zelenici med bloki? Ga bodo hodili občudovat v živalski vrt? Bodo še peli pesmice o ježkih, ki tekajo?

Okoli 195.000 Slovencev, starejših od 64 let, ima vozniški izpit. In zagotovo večina ne želi posedati doma, ampak aktivno preživeti svoj čas in tudi čim dalj časa ostati mobilna in samostojna. Ker pa je promet živa stvar, ki se z leti spreminja (tako kot se spreminjamo mi), je dobro ostati na tekočem s spremembami. Poglejmo, kako je z dodatnim izobraževanjem voznikov, ki imajo za sabo že kar lepo število kilometrov in izkušenj.

Ko sem brskal po spletnih straneh različnih avtošol, nisem našel praktično nobene, ki bi imela v »redni« ponudbi izobraževanje starejših voznikov, ki bi želeli izpopolniti svoje znanje. Martin Miklavc iz sekcije avtošol nam je povedal, da na pobudo zdravnikov medicine dela opravijo vožnje s posamezniki, ki želijo podaljšati vozniško dovoljenje. Občasno opravijo tudi kakšno dopolnilno uro vožnje na pobudo posameznika. Strinja se, da bi bilo dobro sistematično pristopiti in ponujati »osvežitvene« ure vožnje. A ideja je še daleč od uresničitve, v resnici zelo malo starejših voznikov obišče učne ure vožnje.