Franc Mihelič, harmonikar in kasneje vodja svojega ansambla, se je rodil v glasbeni družini. Že oče je bil muzikant, prav tako starejši brat. Oče je sicer menil, da sta dva glasbenika pri hiši dovolj, a je tudi najmlajši v družini hitro spoznal, da se bo njegovo življenje odvijalo okrog glasbe.

»Ker pa me ni bilo mogoče ustaviti, sem vsepovsod iskal harmoniko. Prvo sem našel v sosednji vasi, ko sem imel kakšnih pet let in smo se tam igrali z žogo. Nekoč je žoga ušla do bližnje hiše pod okno, ki je bilo odprto, pobral sem žogo, skozi okno pa uzrl na omari majhno harmoniko. Žogo sem vrgel prijateljem, sam pa sem tam kar obstal. Iz hiše je prišla teta in me vprašala, zakaj se ne igram. Povedal sem ji, da vem za njihovo harmoniko, in ker je vedela, čigav sem, me je vprašala, ali tudi jaz že igram nanjo. Pritrdil sem, povabila me je v hišo in mi dala harmoniko. Bil sem v nebesih! Potem sem se tja hodil vsak dan 'žogat', dokler se nisem naučil igrati nanjo.«

V počastitev evropskega dneva jezikov, ki ga že petnajst let praznujemo 26. septembra kot praznik jezikovne različnosti, posvečamo ta zapis esperantistom in esperantu, ker je to jezik z najlepšim imenom – pomeni upanje, ima dolgoletno in razburljivo zgodovino, včasih so ga politiki podpirali, drugič zatirali, toda esperantisti niso nikoli obupali. Gibanje za mednarodni jezik esperanto je v svetu prisotno že 129 let, v Sloveniji pa okrog 116. Prvo esperantsko društvo je nastalo leta 1910 v Mariboru, 1921 v Ljubljani, leta 1937 jih je bilo že toliko, da je nastalo slovensko esperantsko združenje. Ves čas je to gibanje za mir in enakopravnost vseh ljudi in jezikov.

Pred dvema letoma smo pri Vzajemnosti izvedli delavnico, kjer smo starejšim voznikom predstavili moderne samodejne menjalnike. Z leti je namreč vse težje usklajevati pritiskanje na sklopko in menjati prestave, zraven pa še spremljati promet, zato je samodejni menjalnik za starejše voznike še toliko bolj priporočljiv nakup.

Voziti avtomobil z ročnim menjalnikom na podlagi starih predsodkov je danes nesmiselno, saj postajajo samodejni menjalniki vse bolj dostopni, bistveno ne dvigajo porabe goriva, predvsem pa ne prestavljajo počasi. To velja splošno, pa čeprav tudi danes eni prestavljajo bolje kot drugi. Vožnja poteka tako: ročico prestavimo v D (drive) in avto pelje naprej. Prestavimo v R (reverse), da gremo nazaj, v N (neutral) prestavimo recimo v avtopralnici, v položaju P (park) pa avto miruje.

Mestno gledališče ljubljansko bo ponudilo enajst premier, od tega pet krstnih uprizoritev, sedem predstav bo komedij. Krovni naslov sezone je po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor: Iskanja sreče in esence namesto nadomestkov. Izpostavljamo oktobrsko premiero komedije Svetovalec: Katalog burlesknih prizorov, ker je dramski prvenec režiserja in profesorja Mileta Koruna, režirala ga bo mlada režiserka Nina Rajić Kranjac.

Drama SNG Maribor ponuja žanrsko in tematsko pester repertoar. Uprizoritev Brezmadežna bo hommage Tomažu Pandurju, sledi koprodukcija z ljubljansko Dramo Disident Arnož in njegovi v režiji Diega de Bree. V prvi polovici leta 2017 pa se bodo trije uveljavljeni mojstri režijskih vizij spoprijeli s klasiki: Oliver Frljić z Medejo, Janus Kica z Letoviščarji Maksima Gorkega in Ivica Buljan s perečim aktualnim Strniševim besedilom Ljudožerci. V koprodukciji z MG Ptuj nastaja Staromodna komedija z najžlahtnejšima komikoma Milado Kalezić in Vladom Novakom. Novost bo Evropski abonma v sodelovanju s HNK Zagreb, šest predstav bo gledalce navdušilo z zanimivo zasnovo.

Motovilec je zelo skromna rastlina, tudi septembra ga lahko sejemo na samostojno gredico ali med druge posevke na vrtu. Listi motovilca so odlična prehranska dopolnitev solatnega krožnika. Na organizem deluje pomirjevalno, vsebuje več vitamina C kot agrumi, je bogat vir železa in drugih mineralov.

Ker je paradižnik praviloma močno pognojen, avgustovske setve motovilca pod njim ni treba dodatno dognojevati. Če je paradižnik zdrav, ga lahko pod njim sejete tudi v septembru. Tam, kjer je paradižnik uničila krompirjeva plesen, ga lahko odstranimo in na gredico posejemo motovilec. V tem primeru gredico samo plitvo zrahljamo. Pri zdravem paradižniku zastirko okrog paradižnika odmaknemo, tako da naredimo 10 cm prostora za vrstico motovilca. Motovilec ne potrebuje veliko gnojenja, gredice ob setvi rahlo pognojimo s kompostom (1 do 2 l komposta/m2) ali sodobnimi organskimi gnojili, ki jih kupite v trgovini. Dognojevanje ni potrebno, bolje je, da tla okrog njega samo zrahljamo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 1. oktobra 2016 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kopra ali Nove Gorice 15 evrov, iz Kozine 14 evrov, iz Postojne 12 evrov, iz Kranja 10 evrov (če bo najmanj 20 potnikov). Vstopi so mogoči še v Celju, Slovenski Bistrici, Mariboru in Murski Soboti.

Prvi dan: odhod iz Ljubljane bo ob 6. uri zjutraj, peljali se bomo do južne obale Blatnega jezera, največjega jezera v srednji Evropi. Nadaljevali bomo s trajektom na Tihanyski polotok, od koder je čudovit pogled na jezero in okolico. Po aperitivu in bograču se bomo odpravili v vinograd na trgatev z igrami in pokušnjo mošta ter starega vina. Potem bo nekaj prostega časa za nakup spominkov in madžarskih dobrot ali za ogled opatijske cerkve. Sledita večerja v čardi z glasbo in folklorni program s cigansko poroko.

Pet vzorcev

Pet različnih vzorcev se dovršeno sestavi v kvačkan prtiček prav posebne oblike.

Velikost: približno 47 cm premera.

Potrebujemo: 60 g belega bombaža, primernega za kvačko št. 1,25–1,50.

Izdelava: skvačkamo 7 verižnih petelj in jih z 1 polgosto petljo sklenemo v krog. 1. krog: z eno verižno petljo nadomestimo 1. gosto petljo, nato kvačkamo še 15 gostih petelj. Krog sklenemo z l polgosto petljo v začetno verižno petljo. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Narisana je polovica vzorca, ki ga smiselno ponavljamo tako, da ga sklenemo v celoto. Številke označujejo začetek kroga. Vsak krog začnemo z označenim številom verižnih petelj, končamo pa s polgosto petljo v začetno verižno petljo.

Kar težko sem si predstavljal, da je bila dokaj redko naseljena dolina, skozi katero danes vijuga ozka asfaltirana cesta, vse do leta 1877 glavna povezava med Ljubljano, Turjakom in Kočevjem. Edino večje naselje v dolini je bilo tako kot danes Želimlje. Domačinom je poleg kmetovanja zaslužek dajalo furmanstvo, saj so se morali prevozniki nekje okrepčati in s konji spočiti.

Dolina tektonskega izvora leži v južnem delu ljubljanske kotline. V dobi mostiščarjev je njen spodnji del pokrivalo jezero. Od tod tudi najverjetnejša domneva za izvor imena, saj staroslovanska beseda »želin« pomeni naplavino, naplavljeno ravnico. To ime se prvič pojavi okoli leta 1300 v zvezi z dajatvami, ki so bile zapisane v urbarjih, sčasoma pa je dobilo današnjo obliko.

Ko se človek z vaporetom približuje Buranu, je približno tako, kot da bo zdaj zdaj padel na slikarsko platno ilustratorja otroških pravljic. Nemudoma postane jasno, zakaj se Burano pojavlja na prav vseh lestvicah najslikovitejših mest na svetu. Tam oči kar bolijo od barv!

»Kako lepo je pri vas! Mavrico imate 365 dni na leto! Od kdaj pa so hiške tako pisane?« vprašam starejšo gospo, ki skrbno zaliva edino pelargonijo na okenski polici. »Veste, kaj pravijo? Da so začeli hiše barvati ribiči, da bi jih v megli videli že od daleč. Ampak ... (gospa začne šepetati) mi rečemo, da so jih prebarvali zato, da bi pijani že od daleč prepoznali svoj dom!« Zdaj se glasno zasmeji, kot se pač smeji večina Italijank. Lepa je. Sicer v domači haljici, a naličena in z biseri okoli vratu stoji pred svojo hišico ob kanalu na glavni ulici. Le kakšna dva metra stran od fasade ima še nekaj korit, kot bi z njimi označila, do kje je še njena »parcela«, v koritih pa so pisane rože. Očitno jih je izbrala tako, da se kar najbolj ujemajo z barvo fasade.