Bogdana Herman je izjemna poznavalka in pevka ljudskih pesmi. Poslušalci smo lahko v več kot štirideset let dolgi karieri na njenih koncertih prisluhnili izbranim ljudskim pesmim, tudi redko slišanim, kot so Galjot, Pegam, dvema različicama lepe Vide za sladokusce, kopici ljubezenskih, pripovednih, resnih in šaljivih, otožnih in radoživih ljudskih pesmi, ki so včasih ubrano zlite z njenim glasom, drugič z različnimi glasbili. Bogdana je profesorica slavistike, učiteljica veščin sporazumevanja in pesnica. »Skupni imenovalec vsega mojega dela je gotovo jezik. Slovenski knjižni jezik in narečja so me zanimali od malega. Dolgo sem se spraševala, ali naj se posvetim samo jeziku in poeziji ali samo petju. Pred leti pa sem odkrila, kako oboje lahko povežem in v tem uživam.« Pred občinstvo pa radodarno sipa ljudske draguljčke.

Toplo udobje

Na jesenskih sprehodih nam bo prijetno toplo in udobno v melirani športni jopici z ovratnikom.

Velikosti: 36/38, 40/42 in 44/46. Opisi za 40/42 in 44/46 so v oklepajih.

Potrebujemo: 500 (600 oz. 650) g rjave melirane volne; pletilke št. 6; 5 gumbov.

Vzorci – Kodrasti vzorec: v vseh vrstah desne petlje. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Rebrasti vzorec: menjaje 1 desna in 1 leva petlja. Poudarjena snemanja na desnem robu: krajna petlja, 2 petlji popletemo desno skupaj. Poudarjena snemanja na levem robu: obe zadnji petlji pred krajno petljo desno prevlečeno snemamo, krajna petlja.

Z resnobnostjo pojemajočega vinotoka nas običajno doseže poplava spominov na prednamce, na tiste, ki smo jih imeli radi, pa jih ni več. Naj bodo to lepi spomini na preteklo sočasnost bivanja, hvaležni spomini na ljudi in čas, ki se ne vrne več. Tega se spominjamo tudi s simboliko rastlinskih motivov in zasaditev na gomili ali ob drugem obeležju. Morda bo potrebna obnova ali nov nasad, zato nekaj vrtnarskih namigov. Postojmo za hipec, pa si skupaj s pesnikom recimo: naj bo vse to rastje v spomin njim, ki resje in trave in mah so skrile jih vase …

Urejanje grobov ima dolgo tradicijo, ki pa je tudi geografsko, versko in kulturno pogojena. Nemalo pokopališč postavlja pravila glede rastlin, velikosti in barve nagrobnikov ter dodatkov, ki so lahko na posameznem grobu. Večinoma pa so osnovne mere grobov (enojni, dvojni in žarni) določene, barva kamna, v katerega bo grob oblečen, pa ne, zato lahko po slovenskih pokopališčih gledamo tudi v nebo vpijoče kombinacije barv kamnov in tudi kontrastnih zasaditev.

Morda najlepše ureditve pokopališč poznajo v skandinavskih deželah, kjer prevladujejo gozdna pokopališča, kakršno je v Novem mestu, za katerega sta projektanta prof. Dušan Ogrin in prof. dr. Davorin Gazvoda prejela tudi Plečnikovo nagrado.

Aronija preprečuje nastanek rakavih obolenj, ugodno vpliva na ožilje in različne druge zdravstvene težave. Zaradi vsebnosti različnih vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi jo lahko posadite na vrtu ali v večjo posodo, ki jo postavite na balkon ali teraso.

Koristne snovi, ki jih vsebujejo plodovi aronije, preprečujejo, da bi se v telesu nabirale večje količine težkih kovin in snovi, ki povzročajo rakava obolenja. Uživanje domače aronije je dobro za vse, ki imajo težave z ožiljem, krvnim tlakom, priporočajo pa ga tudi kot učinkovito sredstvo v boju proti različnim boleznim (vnetje ledvic, čir na želodcu, migrena, sladkorna bolezen, izlitje krvi). Čaj iz aronije priporočajo pri slabokrvnosti in močnih krvavitvah. 

Bodimo iskreni: avtomobil je velik strošek! Ne glede na to, ali ga vozimo ali pa ne. Ali ne bi bilo torej bolj smiselno, če bi lahko plačevali samo za čas vožnje, kadar avto potrebujemo le občasno? To je vsekakor že mogoče, od pogostosti, dolžine in lokacije voženj pa je odvisno, ali bomo našli kakšno drugo, cenejšo možnost prevoza.

Pri preračunu povprečnih stroškov avtomobila s ceno 15.000 evrov, ki ga uporabljamo pet let in letno prevozimo 15.000 kilometrov, upoštevamo stroške kaskozavarovanja, cestnin in vseh drugih dajatev, servisov, nakupa gum in goriva. Če vse stroške seštejemo in  skupen znesek razdelimo na 60 mesecev; ugotovimo, da smo vsak mesec za avtomobil odšteli okrog 330 evrov. To pa je že visok del mesečnih prihodkov.

GREMO NA IZLET

V soboto 5. novembra 2016 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz Kranja doplačilo 10 evrov, iz Celja 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov). Vstopi so mogoči še ob dolenjski avtocesti: motel v Grosupljem, Petrol v Ivančni Gorici, Dul pri Trebnjem, Qlandia v Novem mestu, počivališči Zaloke in Grič Brežice.

Prvi dan: S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bomo odšli ob 6. uri. Peljali se bomo po avtocesti mimo Zagreba in Slavonskega Broda in se ustavili v Đakovu. Ogledali si bomo znamenitosti mesta, med njimi tudi eno najlepših katedral daleč naokoli, ki jo je dal zgraditi škof Strossmayer. Potem bomo pot nadaljevali v Kneževe vinograde, si tam ogledali vinsko klet in okušali vina. Proti večeru se bomo zapeljali do hotela v Belem Manastiru, se nastanili in osvežili, zvečer pa se bomo odpeljali v etno vas Karanac, kjer bomo pri večerji prisluhnili še tamburašem. Sledita vrnitev v hotel in prenočitev.

S staranjem se v življenju odpirajo novi izzivi, ki se lahko zdijo nepremostljivi. Upokojitev, bolezen, izguba partnerja, delna ali težja gibalna oviranost, osamljenost so stvari, zaradi katerih se porajajo vprašanja o možnostih za kakovostno življenje v lastnem stanovanjskem okolju. Morda smo se naenkrat zavedeli fizičnih ovir in motečih elementov, in nujna bi bila določena mera prilagoditve bivalnega okolja, če želimo, da so domači prostori varni in uporabni.

Že z majhnimi stroški, nekaj dobre volje in pomoči je mogoče najti zadovoljivo rešitev, da svoje stanovanje prilagodimo do te mere, da postane uporabno, varno in vseeno prijetno za starejše, ki imajo tako kot bolni in ljudje s posebnimi potrebami (fizičnimi ali psihičnimi) drugačne bivanjske potrebe kot zdravi, veliko mlajši ali družina. Slovenci smo morda nekaj posebnega, saj se težko ločimo od lastnih nepremičnin, ki bi jih lahko zamenjali za manjše in uporabnejše prostore. Večina starejših živi v prevelikih hišah ali stanovanjih tudi potem, ko se otroci odselijo ali ostanejo sami zaradi izgube partnerja. Stanovanja in hiše so bolj ali manj dobro služili stanovalcem in njihovim družinam v najaktivnejših letih, zdaj pa bi jih bilo treba prilagoditi.