Spet doma

Vselej se najprej zagledam v bršljanke. Beli in rdeči cvetovi so kakor zasilna dobrodošlica, odkar ni tu nikogar, da bi me sprejel. 

Spet bom odprla vrata v samoto. Hiša brez ljudi ne more biti ne prijazna niti topla, ne more biti dom, pa čeprav so vsi predmeti stari in poznani. Še celo to, da sem se v njej rodila, je ne naredi domače. Besedo dom že dolgo povezujem z drugo stavbo.

Tej tu manjka nekaj, kar bi nosilo v sebi misel name. Morda prijazen pozdrav, topel nasmeh ali vsaj prasket ognja v štedilniku.

Dolina Dragonje je poleti močno zaraščena in nam prikriva poglede na razgledne grebene nad njo ter na slikovite istrske vasice Krkavče, Puče, Koštabona na naši strani, čeravno nam pogledi venomer uhajajo tudi na zahodno hrvaško stran. Ne povsem zaman, saj je tam slikovit slap Cingarela.

Ustvarja ga rečica, bolje rečeno močnejši potok Poganja, ki teče po dolini med slikovitim Momjanom in vasico Merišče, da se potem za Finedo, 204 metre visoko skalno vzpetino, v nekaj skokih ne požene v kotanjasto globel, ter spodaj skozi nekaj sto metrov dolgo in skorajda neprehodno sotesko do ravnine, kjer se pomirjen izliva v Dragonjo. Toda tudi ta spodnji del potoka, ki se vije po nekaj metrov globoki strugi proti izlivu, je zdaj za silo prehoden, poleti pa zaraščen, da se človek izgubi. Planinska obutev ne bo odveč.

Sogovornice in sogovornika smo povprašali, kako preživljajo poletje doma.

Špela Pohar, diplomirana ekonomistka, Polzela: »Čas posvečamo urejanju okolice in zelenjavnega vrta. Ker imamo prostorno zelenico in je v ulici, kjer živimo, veliko otrok, so dnevi zapolnjeni tudi z otroškimi igrami, čofotanjem v bazenčku in kolesarjenjem po okolici. Seveda poletje ne mine brez dobrega piknika in domačega žara, kamor radi pridejo sorodniki in sosedje. Kakšen dan se sprehodimo do bližnjega Vimperka ali gore Oljke, kjer si privoščimo okusno domačo pojedino.«

Prvi zapis kraja z nenavadnim imenom iz leta 1515 je bil Pochudauschna, kasneje Chuda Jusna, Cudaiusna ... Po ljudski etimologiji je bilo ime dolgo časa povezano s Turki, ki naj bi prišli v vas v času kosila (juž'ne). Novejše raziskave pa kažejo, da je ime povezano z odjugo. In res, nad vasjo je naravni pomol Brdo, na katerem sneg najprej skopni, torej gre tam za močno odjugo.

O tem govori Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (Založba Modrijan, 2009), ki se pri izvoru imena naslanja tudi na raziskave domačina, slavista dr. Silva Torkarja. Silvo sicer živi in dela v Ljubljani, toda skoraj vsak konec tedna se vrača v domačo vas. Nanjo je navezan tako kot brat Zdenko, predsednik Krajevne skupnosti Hudajužna-Obloke, ki se je po upokojitvi vrnil v domačo hišo. Od nekdaj ima rad ta kraj.

Poletna prizorišča

Za sladokusce in ljubitelje romantičnih zgodb bo zanimivo poletno gledališče Muljava, kjer domači ljubitelji Josipa Jurčiča že več let z uspehom uprizarjajo njegove tekste. Na 15. kulturnem poletnem festivalu Studenec bodo poleg številnih koncertov po lepi tradiciji pripravili tudi domačo gledališko premiero. Ta bo 18. julija, ko bodo premierno uprizorili romantično-komično čarobno igro s petjem Ferdinanda Raimunda Kralj gora in ljudomrznik, za katero so prepričani, da bo imela najmanj petnajst ponovitev.

Najbolj vroči tedni prinašajo svoje posebnosti ter ponujajo mozaik opravil z bolj ali manj znanimi lepoticami. Skrb zanje še ne pomeni, da se je treba odreči načrtovanemu sproščujočemu oddihu. Vse to ni prav nič težko povezati z dopolnjevanjem vrtnarskih izkušenj. Tu je nekaj aktualnih namigov.

Vsekakor tudi v poletnem času priporočam, da se ljubitelji rastlinskega sveta razgledajo po bližnji ali daljni okolici. Botanični vrtovi so vedno vredni ogleda, tudi ljubljanski vrt domovinske flore ali mnogo mlajši na drugem koncu – pod Pohorjem. Povsod je rastje iz našega in tujega okolja dostopno za ogled in dobro označeno, v kateri od gojitvenih gredic ali na stojnici je morda pripravljena tudi sadika za vas. Vsi botanični vrtovi pobirajo semena s svojih rastlin in tudi sicer poklicni vrtnarji pogosto izkazujejo naključnemu obiskovalcu več kot le službeno prizadevnost.

Najljubše poletno oblačilo

Tunika zaradi udobne širine prijazno prikrije morebitne pomanjkljivosti naše postave. In ker je prijetno zračna, bo v poletni vročini naše idealno oblačilo za dom, vrt, mesto, plažo in večerne priložnosti, ko ji z vpadljivim nakitom nadenemo videz modne toalete.

Tuniko nosimo v različnih dolžinah kot samostojno obleko ali k hlačam. Izberemo lahkotne, mehko padajoče tkanine privlačnih barv in vzorcev, ki bodo naše razgreto telo prijetno hladile.

Krojenje

Morda boste letošnje poletje obiskali Crikvenico ali tam celo preživljali počitnice. Če ste tudi ljubitelj pohodništva, lahko združite morske in planinske užitke tako, da se podate na približno osemkilometrsko pohodno turo po »Ljubavni cestici«, kot to lahko planinsko pot imenujejo domačini.

Pot ima sicer več možnih začetkov, a najbolje je do nje priti tako, da se z glavnega mestnega Trga Stjepana Radiča povzpnete po stopnicah proti cerkvi sv. Antona in greste desno od nje po ulici, kjer kmalu naletite na oznake in kasneje tudi na informativno tablo z vrisanim zemljevidom. Pot je večji del speljana po gozdu, je dobro utrjena in označena. Zgradili so jo gozdarji še pred 2. svetovno vojno z namenom, da bi sprehajalci lahko uživali v svežini hrastovega in borovega gozda, ki tudi v vročem poletju ponujata zaščito pred vročino. Ker pa so se po njej začeli sprehajati zaljubljenci, so jo kasneje poimenovali »Ljubavna cestica«.

Za tiste, ki si boste letošnji oddih privoščili v Banovcih ali kje blizu njih, predlagam krožni kolesarski izlet. Pot je dolga dobrih 50 kilometrov, a tega zaradi lepe pokrajine, mnogih postankov in zanimivosti skorajda ne opazite.

Kolesariti boste začeli na Murskem polju, na desnem bregu reke Mure, v Veržeju. Pri trgovini v glavnem krožišču zavijete proti Novi Stari vasi. Mimo cerkve sv. Mihaela in spominskega parka Slavka Osterca, tu rojenega glasbenika in skladatelja, zapeljete na prostrano polje. Sledite cesti, ki se vijuga po polju do Nove Stare vasi, kjer zavijete desno in kratek čas vozite ob glavni cesti proti Bučečovcem, levo skozi vas ter naprej proti Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je bil leta 1904 rojen dr. Edvard Kocbek.