Ko se temperature dvignejo proti tridesetim stopinjam, se niti klimatska naprava niti hladne pijače ne morejo kosati s senco dreves. Tudi če nimamo pravega vrta, lahko z malo domišljije, nekaj hitro rastočimi rastlinami in zanimivimi kosi pohištva ustvarimo prijeten kotiček za ohladitev v poletni vročini ali večerno posedanje v družbi kresničk.

Ne glede na to, ali svoj kotiček za sprostitev oblikujemo na balkonu, terasi, dvorišču ali kot del čisto pravega vrta, osnovna pravila ostajajo enaka. Najprej se moramo vprašati, kje oblikujemo vrt. Na Gorenjskem bodo uspevale čisto druge rastline kot na Obali in tudi čas, ki ga bomo preživeli zunaj, je odvisen od podnebnih razmer. Drugo vprašanje je, čemu bo prostor namenjen: druženju s prijatelji, igri vnukov, vzgoji zelenjave, poležavanju v senci v družbi dobre knjige, uživanju v razgledu, najbolj marljivi vrtnarji pa bodo verjetno občudovali sezonsko zasaditev.

Vroči počitniški dnevi vabijo k sproščenosti, barvitosti in udobju. Za skladen modni videz ni nujno, da so modeli iz zadnje ponudbe v trgovini. Pomembno je, da jih med seboj skladno sestavite, modne barve, vzorci in različni dodatki bodo popestrili tudi oblačilo iz pretekle sezone.

Za poletno svežino in večno modno eleganco sta dovolj modra in bela barva. Nekaj črt ali različno potiskanih dodatkov ... in vaš poletni videz bo nared.

 Za vsakodnevna potepanja

Enostavne obleke z rokavi ali brez predstavljajo najenostavnejši del garderobe, saj poleg tega ne potrebujete še kakšne kombinacije. Praktični so širši udobni kroji, ki so v letošnji modi velikokrat rezani pod prsmi in padajo navzven proti bokom. Dolžino izberite svoji postavi primerno. Še vedno je veliko krajših modelov, našle pa boste tudi tričetrtinske dolžine (modra obleka) in z njo prikrile kakšen odvečen kilogram ali zaščitile noge pred žgočim soncem. Za poletno vročino je primernejša obleka, saj je hladnejša in udobnejša, kot pa so hlače. Peščena barva, ki je prav gotovo že leta v vaši garderobi, lahko nadomesti belo, saj se odlično kombinira z drugimi odtenki. Kratke hlače ali take, ki segajo pod koleno, lahko s pridom nosite, še posebno če ste bolj športno naravnani. Ne samo za na plažo, temveč tudi za prijetna potepanja v prostem času. Če želite navidezno zožiti boke, izberite odtenek temnejše barve, vitkejšo postavo boste dosegle tudi z nekoliko daljšimi hlačnicami.

Zalivanju vrta pravilno rečemo namakanje, saj je treba tla namočiti dovolj globoko, da rastline ne trpijo zaradi pomanjkanja vode. Več o tehnikah uporabe vode so pripravili strokovnjaki spletnega portala Zeleni svet.

V letošnjem letu smo bili priča aprilski suši, ki nam je delala težave pri gojenju sadik po sajenju in setvi semena, ki je imelo tako težave z optimalno kalitvijo. Vodo smo varčevali tako, da smo zalivali pravočasno, ko se zemlja še ni povsem izsušila. Zalivali smo vso gredico, torej ne samo posameznih sadik. Če smo sadili v mešanih posevkih, so tla hitro prekrile vrtnine, ki hitro rastejo, in tako je bilo s sušo manj težav. Lep primer take setve in sajenja je bila kombinacija kapusnic (zelja, ohrovta, brokolija, cvetače), ki smo jih sejali skupaj z redkvico in solato. Vsekakor podobne rešitve priporočamo tudi v poletnem času. Če spomladi nismo uporabili zastirke, jo nujno uporabimo v poletnem času. Takšna praksa se je v juniju zelo pozitivno izkazala že pri plodovkah (paradižniku, papriki, kumarah, bučkah …). Poleti se izogibajmo setvam.

Bela krajina, ki je ujeta med Gorjance, Kočevski rog, Poljansko goro in mejno reko Kolpo, je za mnoge še vedno skrivnostna slovenska pokrajina. Ta prelepi kraški svet je domačinom rezal tanek košček kruha. Življenje v Beli krajini je bilo vedno težko, zaradi slabe prometne povezave je še danes odmaknjena. Med redkimi zaposlitvenimi možnostmi je bilo pomembno tudi delo v premogovniku Kanižarica, ki pa je leta 1997 prenehal obratovati. Čeprav je bil to manjši rudnik, je bilo v najboljših letih zaposlenih okrog 400 ljudi. Pred petimi leti so odprli Muzej rudnika rjavega premoga Kanižarica, ki prikazuje 140 let premogovništva v Beli krajini. 

Hotel za žuželke na vrtu je zelo koristen za vzdrževanje ekosistema. Vanj se naselijo divje čebele, ki oprašujejo drevje, predstavlja pa tudi zatočišče za druge koristne živalce. Na primer pikapolonice, ki jedo listne uši, strigalice, ki se prehranjujejo z listnimi ušmi, pršicami in jajčeci insektov, čmrlji, ki so vzdržljivejši od čebel in so spomladi med prvimi opraševalci, morda se vanj zatečejo tudi murni. V večjih hišicah lahko prezimijo celo krastače in po naravni poti »poskrbijo« za polže …

GREMO NA IZLET

V soboto, 22. avgusta 2015

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana, Kranj*, Maribor*, Novo mesto* (* vsaj 10 potnikov in doplačilo 5 evrov)

Najprej bomo obiskali Predjamski grad, ki kraljuje nad vasico Predjama, nedaleč od Postojnske jame. Največji jamski grad na svetu stoji sredi navpične stene, visoke sto triindvajset metrov. Predstavil nam ga bo njegov prebivalec – Erazem Predjamski.

V Postojnski jami si bomo ogledali preplet rovov, galerij in dvoran, ki jih krasijo kapniki. V 200 letih je gostila že 35 milijonov obiskovalcev in je najbolj znana turistična jama na svetu, kjer si obiskovalec lahko ogleda nekaj več kot 5 kilometrov urejenih rovov. Po jami se bomo peljali z jamskim vlakcem, železniška proga je dolga 3,7 kilometra. Po ogledu se bomo okrepčali v bližnji restavraciji. Vožnjo bomo nadaljevali do bližnje Pivke, kjer si bomo ogledali park vojaške zgodovine, ki je nastal na območju starih italijanskih kasarn v...

Vsi se še spomnimo časov, ko je bila vožnja na dopust prava avantura, povezana z obveznim znanjem motoroznanstva. Pred odhodom je oče napolnil pnevmatike, dotočil vodo in s kovinsko palčko preverjal nivo olja v motorju. Med vožnjo je vedno malo s strahom pogledoval proti pokrovu motorja, ali bo kje opazil izdajalski beli dim. Ob poti smo srečevali tiste manj srečne, ki so zmajevali z glavo ob dvignjenem pokrovu motorja, in upali, da bomo srečno prispeli na cilj.

Danes smo se razvadili – če je avtomobili redno vzdrževan, se na dolgih vožnjah ne zgodi nič takega, kar je bilo pred desetletji dokaj običajno. Če bi avto, recimo, hotel »zakuhati«, bi nam to sporočil dovolj zgodaj, da bi lahko ukrepali.

Po lanskem jubilejnem srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Pulju, kjer nam je bilo pošteno vroče, smo lepo vreme naročili tudi za letos. In res smo se s štiridnevnega druženja v Novem Vinodolskem vrnili z nekaj barve in številnimi lepimi vtisi.

Ob prihodu so nam domačini sredi mesta pripravili lepo dobrodošlico, saj so člani KUD Ilija Dorčić prikazali nekaj pesmi in plesov iz njihove narodne zapuščine. Zares veličasten pogled pa je bil na osrednji trg, ko smo slovenski gostje, ki nas dolga vožnja ni prav nič utrudila, zaplesali skupaj z domačini, ki so bili oblečeni v »novljanske« narodne noše.

Razložno naselje ob cesti in železniški progi Trebnje–Sevnica je obdano s hribi, njivami, travniki in gozdovi. Ime je verjetno nastalo zaradi grobišča iz halštatskega časa. Gomila je namreč star ledinski izraz za grob, velik kup, hrib ali grič.

Vasica tik ob progi in majhni železniški postaji med Trebnjim in Mirno je vzbudila mojo pozornost zaradi velikega reklamnega panoja, s katerega gleda kamela. Spomnil sem se, da ima v teh krajih nekdo pravcati ranč z eksotičnimi živalmi. A kamelo sem pustil čakati, saj sem bil vabljen na klepet k Jožetu Gregorčiču, enemu najstarejših vaščanov.