GREMO NA IZLET

V soboto, 11. julija 2015

Vstopna mesta: Celje, Trojane, Domžale, Ljubljana, Kranj.

Zapeljali se bomo proti Avstriji in nadaljevali vožnjo po dravski dolini mimo Spittala in po dolini reke Möll. Pot nas bo vodila do idilične gorske vasice Heiligenblut, ki je v osrčju narodnega parka Hohe Tauern. V vasi si bomo ogledali eno izmed najlepših avstrijskih gotskih cerkva – cerkev sv. Vincenca. Nato se bomo zapeljali po visokogorski cesti do razgledne ploščadi Kaiser Franz Jozef Hohe, od koder je čudovit razgled na najvišji avstrijski vrh, Veliki Klek (Grossglockner). Ogledali si bomo lahko tudi ledenik Pasterze. V zgodnjih popoldanskih urah se bomo zapeljali do jezera Zell am See, ki je eden izmed najpomembnejših avstrijskih turističnih centrov, v prijetni restavraciji pojedli kosilo in se potem podali nazaj proti domu. Vrnili se bomo okoli 22. ure.

Ko se nam doma pokvari televizija, pokličemo določeno številko, pa nam težavo na daljavo odpravijo. Če obstanemo na cesti, pokličemo AMZS, fantje pridejo in rešijo težavo. Ko potrebujemo telefonsko številko, pokličemo informacije in jo takoj izvemo. Ja, v današnjih časih smo navajeni, da je pomoč oddaljena le nekaj klikov oziroma klicev. Pomoč je tako enostavno dosegljiva tudi med samo vožnjo. Samo z enim klikom, nato pa z nekaj besedami.

V številnih sodobnih avtomobilih že najdemo tipko, na kateri je po navadi narisana oseba, ki govori. Pritisnemo jo in izrečemo določene besede. Na primer: »Dial Janez Novak.« In telefon pokliče našega sogovornika. In ko ga čez nekaj minut pokličemo nazaj, ker smo se nekaj pozabili dogovoriti, spet pritisnemo na tisto tipko in rečemo: »Redial.« In telefon Janeza še enkrat pokliče.

GREMO NA IZLET

V soboto, 27. junija 2015

Vstopna mesta: Kranj, Ljubljana, Domžale, Trojane, Celje, Slovenska Bistrica, Maribor

V jutranjih urah se bomo odpeljali proti Madžarski, v bližini Lentija bo postanek za jutranjo kavo. Pot bomo nadaljevali do zdraviliškega kraja Heviz, kjer je drugo največje termalno jezero na svetu. Njegovo blato in malce radioaktivno vodo priporočajo za zdravljenje številnih bolezni, posebnost jezera so tudi rožnati lokvanji. Potem bomo pot nadaljevali do baročnega dvorca Festetics, kjer si boste lahko ob doplačilu ogledali tudi notranjost dvorca. Obiskali bomo še bližnji Muzej marcipana ter se sprehodili po letoviškem kraju Keszthely. Sledilo bo kosilo v eni izmed čard. Pozno popoldne bomo obiskali še vinorodno območje Badascony, kjer bomo pri priznanem vinogradniku pokušali pristna madžarska vina. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

v Novem Vinodolskem

od četrtka, 28., do nedelje, 31. maja 2015

Le še tri tedne nas loči od 11. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki bo tokrat v Novem Vinodolskem. Še je čas, da se prijavite na srečanje, kjer bo poskrbljeno za razvajanje, druženje, izlete, izobraževanje in zabavo. Z nami bo tudi Alfi Nipič, ki nam bo zapel svoje največje glasbene uspešnice. Poskrbeli bomo tudi za presenečenje, ki vas bo še dolgo spominjalo na naše srečanje in druženje z glasbeno legendo. 

Srednjeameriška država Nikaragva je šestkrat večja od Slovenije in ima okoli šest milijonov prebivalcev. Neodvisna je že od daljnega leta 1821, imenuje pa se po Indijancih Nicarao, ki so naseljevali zahodne dele današnje države. Še danes živi velik del potomcev prvotnih prebivalcev, in prav zaradi tega me je zamikalo, da jo obiščem. Še posebej zato, ker se je zdelo potovanje po sosednji Kostariki podobno spoznavanju Španije.

Ticosi (Kostaričani) in Nicosi (Nikaragovci) se ne marajo preveč. Zgodbo o južnjakih in severnjakih poznajo tudi na tem koncu sveta. Le v tej so južnjaki pravzaprav severnjaki, saj leži Nikaragva severneje. Nicosi odhajajo v Kostariko zaradi zaposlitve in pravijo, da so Ticosi leni, saj se jim ne ljubi opravljati marsikaterega težjega dela. Nicosi pa v očeh Ticosov veljajo za sicer delovne, a neizobražene in neumne, in še za (pre)velike ljubitelje alkoholnih pijač.

Kraje z imenom Žabnica v Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke. Med njimi je Žabnica, ki leži na zahodnem robu Sorškega polja – med Kranjem in Škofjo Loko. »Velikih skrivnosti okoli krajevnega imena ni,« sta mojo domnevo potrdila domačin Jože Frelih in njegova žena Zdenka, ki sta mi povedala nekaj zanimivosti o kraju. Ime kraja je prevzeto po potoku Žabnica, ki je skupaj z drugimi potoki na glinastih in ilovnatih tleh ustvarjala močviren svet travnikov in ugodne pogoje za množičen razvoj žab, ki jih je še danes mogoče slišati.

Prihajajoči mesec ponuja obilje vrtnarskih lepot, izbira pa je prepuščena okusu posameznika. Kljub temu naj iz praktičnih izkušenj izluščim nekatere aktualne lepotice tega časa, namignem nekaj o njihovi negi ter jih priporočim v oskrbo za dolgotrajno veselje ob njih. Prostor dopušča le majhen izbor, a že s tem je mogoče obogatiti vrt celo takrat, ko imamo na voljo manjši prostor.

Med brskanjem po svojih fotografijah preteklih pomladi sem naletel na skladno druženje trajnice in čebulnice, in te lepote enostavno ne morem obdržati le zase. Ta vrsta divjakovca ( Doronicum orientale, nekoč C aucasicum, ker je res doma tudi na Kavkazu) pri nas ne raste v naravi, v divjini, zato pa ima v slovenskem rastlinstvu tri manj pomembne in manj postavne sorodnike. Vsekakor je to nezgrešljivo lepa pomladna trajnica, ki s svojimi rumenimi koškastimi cvetovi kar nekoliko spominja na cvetje manjših gerber.

Slap cvetov

 Prečudovita in omamno dišeča glicinija razvaja naš pogled s svojimi velikimi kot slap visečimi vijoličastimi cvetovi.

Glicinije vezemo na prtičku velikosti 80 x 80 cm. Ker mora biti prtiček urezan po poševni niti, potrebujemo 110 x 110 cm blaga, na katerem lahko štejemo niti. Blago prepognemo po dveh diagonalnih linijah in jih označimo s sprednjimi vbodi. Na skici je narisano, kako urežemo prtiček in kje umestimo vzorca A in B. Ob straneh ostane približno po 15 cm blaga za izdelavo ažura in robov. Pri obeh vzorcih najprej izvezemo glicinije, nato pa vmes med njimi meandrasti vzorec. Narisana je četrtina vzorca A in B, ki ju v zrcalni sliki ponovimo še na drugih treh stranicah. Sredinski vzorec A vezemo 28 cm od zunanjega roba, vzorec B pa 17 cm od vzorca A oziroma 11 cm od zunanjega roba. Serviete merijo 33 x 33 cm (potrebujemo po 55 cm blaga za vsako). V enega od vogalov vezemo glicinijo z vzorca A, na obeh straneh pa ponavljamo vijugasti vzorec približno po 10 cm širine. Prtiček in serviete izdelamo z ažurom in dvojnim robom.