Šrilanka – tropski paradiž z gorami
Šrilanka je ena izmed najbolj priljubljenejših turističnih destinacij v Aziji. Po dolgoletni državljanski vojni, ki se je končala leta 2009, turizem doživlja poseben razcvet. Za tri Slovenije velik otok, ki leži južno od Indije, je znan predvsem po vabljivih tropskih obalah in kot dežela, iz katere prihaja najboljši čaj na svetu.
Turizem je najbolj perspektivna gospodarska panoga na otoku; gradijo hotele, obnavljajo stare prenočitvene zmogljivosti in infrastrukturo. A potrebno bo postoriti še veliko, saj za sto kilometrov vožnje potrebujete vsaj tri ure časa - v okolici večjih mest zaradi gneče, drugod pa zaradi ozkih, ovinkastih cest. Tudi železniške proge niso v zavidljivem stanju, toda prav potovanje z vlakom mi je med spoznavanjem otoka najbolj ostalo v spominu. Najprivlačnejša proga se postavlja s častitljivo starostjo, saj so bili njeni tiri položeni že pred...
Po dolini reke Krke v Suho krajino
Eden izmed slovenskih turističnih biserov je nedvomno dolina z reko Krko – zeleno lepotico, po kateri se pripeljemo do vzhodnega dela Suhe krajine. Nima izrazito visokih in znanih vrhov, edini dobro obiskan in najvišji je Sveti Peter, ki je visok 888 metrov. Za domačine je kar »suhokrajinski Triglav.«
Suha krajina leži v južnem delu dinarskokraške pokrajine in je kraški ravnik. To so nižji deli, pogreznjeni med okoliška hribovja in planote. Je eno izmed najbolj zakraselih območij Slovenije. Edini stalni vodotok te apnenčaste pokrajine je reka Krka. Ime je dobila zaradi prepustne zemlje, ki je na apnencu, zato v vrhnji plasti ostane malo vode, večina jo odteka v Krko in podtalnico.
-
Cvetja pri praprotih res ne moremo občudovati, so pa to zgodovinske predhodnice vseh cvetočih rastlin in arhaični relikti iz dinozavrskih časov. Njihovi daljni zarodniki so bile verjetno prve kopenske rastline v davnem obdobju karbona. To so bili orjaki mokrotnih rastišč, njihove ostanke pa danes kurimo kot premog.
Le manjše število drevesnih praproti je preživelo, večje pa je število njihovih brezstebelnih sorodnikov, ki so v svoji različnosti raztresene po vseh podnebnih območjih zdajšnjih celin. Izostanek cvetja ni nobena ovira za preživetje. V ljudskem bajanju pa vendar obstaja praprotno seme, ki naj bi imelo v kresni noči posebno čarobno moč. Vrtnarji se na to ne zanašajo, saj iz botanike vedo, da pri njih za razliko od razvitejših golosemenk in kritosemenk zanesljivo ne najdemo ne cvetja ne semen.
-
Zaradi dolge zime se bo sicer pravo delo na vrtu šele začelo, ko bo zemlja dovolj suha in primerna za obdelavo. Pri nakupu semen pa je potrebne kar nekaj previdnosti; kupimo le seme, ki ima na vrečki zapisane vse potrebne informacije (količina, kaljivost semena...). Uporabimo lahko tudi lansko seme, vendar moramo računati, da ima od 10 do 30 odstotkov slabšo kaljivost, zato ga sejemo nekoliko bolj na gosto. Zgodnji krompir bomo letos sadili nekoliko kasneje, a kljub temu ga bomo lahko imeli na mizi že konec maja.
Kako zavarovati svoj računalnik pred vdori in virusi
Podatke, ki jih imamo na svojem računalniku, moramo tudi zaščititi. Zagotovo ste že slišali za različne vdore v računalnike, pa za okužen računalnik ali celo za 'zombi' računalnik. Da bi svoje podatke kar se da dobro zaščitili, se moramo zavedati nevarnosti, ki prežijo na svetovnem spletu. Te nevarnosti predstavljajo virusi, trojanci in 'spyware'. Virusi v računalniškem svetu se v resnici vedejo podobno kot virusi, ki prežijo na naše zdravje in zaradi katerih se moramo zdraviti z zdravili.
Slovarček: Računalniški virus je programska koda, ki se je sposobna razmnoževati in prenašati v računalniku mimo vednosti in volje uporabnika. Gostitelj virusa je računalniški program ali izvršna datoteka. Če ta program zaženemo, se virus naseli še v preostale datoteke na našem disku. Glavna naloga virusa je, da poškoduje ali spremeni gostiteljski sistem. Računalniški črv je oblika škodljive kode, ki se od virusa razlikuje v tem, da se razmnožuje sam prek omrežja in brez prenašanja delov gostitelja (škodljive datoteke ali programa).
-
Svetila so učinkovita dekoracija, saj s svojo obliko in materiali, iz katerih so narejena, ter seveda s svetlobo, ki jo oddajajo, polepšajo prostor. Razsvetljava soustvarja prijetno ozračje in občutek varnosti v prostoru.
Optimalna razsvetljava je kombinacija naravne in umetne svetlobe, ki zagotavlja vidnost, preglednost in estetiko prostora. Za prijetno topel in ravno prav svetel videz naj bodo v posameznih prostorih različni viri svetlobe, ki dajejo različno svetlobo in raven osvetlitve. V prostoru naj bo čim manj senc, kar pripomore tudi k večji varnosti gibanja. Vse višinske razlike morajo biti dobro osvetljene. Stenska stikala namestimo v višini rok. Za ustvarjanje razpoloženjske razsvetljave potrebujemo stikala z nastavljivo jakostjo svetlobe (prižiganje, zatemnjevanje in ugašanje). -
Rim si morda res lahko ogledaš v petih dnevih, a raziskuješ ga lahko leta in leta. Mesto, po katerem sta se z vespo preganjala Gregory Peck in Audrey Hepburn v filmu Rimske počitnice, je menda najhrupnejše mesto v Evropi. In temu se je težko privaditi. A samo temu, vse drugo je laže. Moje jutro se začne s sprehodom do pekarne. V mestu je izjemno veliko slaščičarn in pekarn, zagotovo več kot trgovin z živili. Cena kruha v Rimu in v Ljubljani je primerljiva, italijanski izdelki pa se mi zdijo okusnejši.
Lepa razgledna pot nad Tržaškim zalivom
Promenada med Obeliskom nad Opčinami pa vse do Kontovela (Contovello) in Proseka (Prosecco), ter naprej do gradu Miramar (Castello di Miramare) je ob vsakem letnem času polna sprehajalcev. Ob poti se, kot da bi med seboj tekmovali, na vsakem koraku nizajo naravni in kulturni biseri.
Do trga pri Obelisku, kjer je izhodišče za današnji potep, se pripeljemo po cesti, ki povezuje Fernetiče s Trstom. Zapeljemo skozi Opčine navzgor do najvišje točke. S parkirišča krenemo desno ob kažipotu, ki razkrije, da je do Kontovela ura in 45 minut. Mogočni obelisk, ki stoji ob cesti za Trst, na najvišji točki nad Opčinami pod hribom Selivec (Monte Poggioreale), je dala leta 1839 postaviti tedanja trgovska zbornica v zahvalo avstrijskemu cesarju Francu I., ker je dal zgraditi cesto med Opčinami in Trstom.
-
Vzpenjalke in ovijalke imam v mislih, in to predvsem tiste, ki jih gojimo pretežno kot sobnice. Njihovi poganjki so vitki in gibki in prav zato so nekaj posebnega. Za plezanje v višino jim je dobrodošla opora, sicer pa se lahko tudi slikovito prevešajo. Izbira vzpenjalk je prav pestra, saj so med njimi enoletne, trajne ali celo olesenele rastline.
Nekatere se oklenejo opore z viticami, druge z oprijemalnimi koreninami, tretje se okoli opore ovijajo s poganjki vršičkov, ki se venomer gibljejo in iščejo oporo. Stebla nekaterih so prav v ta namen raskava, da koreninam in poganjkom ne drsi, pri mnogih pa je težko razlikovati med oprijemalnimi in zračnimi koreninami, ki pomagajo preskrbovati organizem s kisikom in z ogljikovim dioksidom. Mnoge sobne vzpenjalke cenimo predvsem zaradi zelenega listja, ki je včasih popestreno z dodatno obarvanostjo. Spet druge najraje sprejemamo v svoje okolje, ko so bujno razcvetene. -
Tudi okrasna trata potrebuje počitek, saj je nazadovala v rasti, izgubila je gostoto in barvo. Posledice so hujše, če smo jeseni gnojili z dušikom ali z dolgodelujočimi gnojili. Trato zdaj pognojimo (lahko tudi kar po snegu) z organskim gnojilom, ki vsebuje malo dušika in veliko kalcija. Tak je Bioorganik, ki vsebuje kar osemnajst odstotkov kalcija, razkisa zemljo, tako da ni potrebno dodatno apnenje. Briketi se bodo počasi razgrajevali in pronicali v koreninski sistem, ki bo vase sprejel poleg zelo malo dušika še druge snovi in se okrepil.