Upokojeni Ivan Jaklin iz Velike Polane 78, (tel. 031 465 981) ves svoj prosti čas nameni izdelovanju najrazličnejših lesenih izdelkov. Nekaj za svojo dušo, nekaj pa za darila. V njegovi priročni delavnici nastajajo leseni servisi za žgane pijače ali vino, pa sklede, lesene ure, kelihi za penino, križi za na steno ali za na mizo, posodice za sol in druge začimbe. Ivan ponosno pove, da izdeluje tudi lesena srca. Eno takih je tudi naredil za domačo župnijsko cerkev, saj je posvečena srcu Jezusovemu.
Najlaže oblikuje mehek les, ki daje izdelku težo in pomen, kot pravi Ivan. Kos lesa najprej grobo obdela na stružnici, nato sledi ročno brušenje, pri končnem oblikovanju pa uporablja pile in druge pripomočke. Nekatere izdelke premaže z laki za les - z brezbarvnimi in barvnimi, druge pa pusti v naravnih tonih lesa.

Pred več kot 200 leti je s preučevanjem demografskih gibanj ekonomist Thomas Robert Malthus napovedal, da človeštvu v prihodnje grozita lakota in propad. Rast človeštva je po njegovih ocenah previsoka, da bi ji lahko sledila pridelave hrane. Pa tudi če bi lahko, bo nekoč zmanjkalo pridelovalne zemlje in zavladale bodo demografsko-politične ujme. Kaos! A Malthus pri svojem sklepanju ni upošteval nekaterih dejstev, denimo tehnološki napredek. Z razvojem strojev in genskega inženiringa pridelava hrane na obdelovalno površino bliskovito raste...

Naša bralka Margareta Zupan iz Kranja (e-naslov: margareta.zupan@gmail.com ) je mojstrica ročnih del, še posebej jo veseli klekljanje. Vedno išče nove motive, saj nerada ponavlja vzorce. Tako je prišla do zamisli, da bi sklekljala kar ozemlje države Slovenije in nam je prijazno posredovala navodila za izdelavo. Takole nam je napisala: »Mejo države in tudi posamezne regije sem posnela z interneta, za polnitve pa sem uporabila znane tehnike klekljanja.

Grčija vsem težavam navkljub ostaja eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev. Nič čudnega, saj vabijo številne obale, slikoviti kraji in otoki, med katerimi je nekaj posebnega Kreta, ki je največji med njimi in leži najbolj južno. Zanimivo je, da tudi na Kreti zapade sneg! Sicer le v gorati notranjosti, toda zasneženi vrhovi vzbujajo pozornost s svojo belino še globoko v pomlad. In ne samo to, premorejo celo manjše smučišče! Zgradili so ga pod najvišjim vrhom Timios Stavros (2456 m), čeprav zadnja leta ne obratuje.

Resevna je hrib na severnem robu Posavskega hribovja jugozahodno od Šentjurja. Ime je dobila po modrih cvetovih resja, ki cveti skoraj vse leto. Na vzhodu je njen sosed Rifnik, poseljen že v prazgodovini, na zahodu pa hrib Ramanca, pod katero je vas Svetina z romarsko cerkvijo Marije Snežne ter grobom popotnice in pisateljice Alme Karlin. Do Šentjurja, središča vzhodnega dela Celjske kotline, se pripeljemo, če štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Dramlje in cesti sledimo do mesta.

V bližini …
S krajšim vzponom na Resevno smo prihranili čas za ogled arheološkega najdišča Rifnik, ki leži južno od Šentjurja na vrhu istoimenskega hriba. Na Rifnik pridemo po označenih pešpoteh iz Podgorja ali na pol poti iz Šentjurja v Jakob pri Šentjurju (pri domačiji Zdolšek zavijemo levo v hrib in gremo do vrha); lažje in hitreje je z avtom. S križišča, kjer smo zavili desno za Resevno, zapeljemo desno na cesto za Šentrupert. Po nekaj kilometrih nas smerokaz za Rifnik usmeri levo na ozko cesto, ki se strmo vzpenja do brunarice oziroma turistične pisarne Hiška pod goro, kjer lahko parkiramo in krenemo po označeni poti navzgor do lepo urejenega arheološkega parka. Na vrhu lahko vidimo sanirane temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami. V obnovljeni prazgodovinski hiši pa so na tablah razlage, ki nas popeljejo v burno zgodovino tega kraja. Pod vrhom na severnem pobočju hriba stojijo razvaline nekdaj mogočnega gradu Rifnik.

Najmanjše, a ne vedno najpreprostejše vrtnarjenje se začenja na okenski polici v zatišju stanovanja. Ta vrtiček se organsko podaljšuje na zunanje okenske police in vse do balkonske ograje ter včasih še na teraso. Pri izbiri pa le prepustimo prosto pot domišljiji s poskusno zasaditvijo katere od ponujanih novosti. Vrtnarji se tudi z izbiro rastlin pridružujejo spremenljivosti narave. Večina sezonskih okrasnih rastlin ima rada sonce, ker v premočni zasenčenosti in v preobilju vlage zanesljivo omagajo.

Asimina triloba je edino pravo južno sadje, ki uspeva pri nas. Sodi v družino anoncej in daje sadeže prijetnega, polnega okusa, umeščenega med ananasom, mangom in banano. Uspeva v vrtni zemlji, enako kot jabolka. Obrezovanje ni potrebno, temveč samo redčenje. Sadež je zelo hranilen in vsebuje veliko antioksidantov. Sam sem v register sadilnega materiala vpisal 8 sort: Prima, Sunflower, Overless, Mango, Ithaka, Bell, Mary, Taylor. Jih pa je še več.

Širokopasovni dostop do interneta je ena najbolj pomembnih elektronskih komunikacijskih storitev, po kateri uporabniki največ povprašujemo. Internet uporabljamo doma in v službi, saj je nepogrešljiv vir informacij ter sredstvo za komunikacijo in zabavo. Prek interneta lahko gledamo tudi filme in TV, poslušamo glasbo ali spremljamo radijske postaje, telefoniramo ipd. V Sloveniji imamo več ponudnikov telekomunikacijskih storitev, ki ponujajo povezavo do interneta prek različnih omrežij.

SLOVARČEK POJMOV: FTTH – (ang.Fibre to the home) oz. optika do doma. Je oblika optičnega omrežja, kjer je optična povezava napeljana do prebivališča naročnika. xDSL – (ang. Digital Subscriber Line) generičen izraz za tehnologije digitalne naročniške linije (bakreno omrežje, telefonski kabel) ADSL (ang. Asymmetric Digital Subscriber Line) je model tehnologije DSL, ki omogoča hitrejše prenašanje podatkov po bakreni telefonski žici kot navadni telefonski modem.

Majda Rozman iz Tržiča je že od nekdaj rada pletla, šivala in vezla, a ob službi in skrbi za otroke nikoli ni bilo dovolj časa za to. V obdobju, ko ročna dela niso bila popularna, je tudi njo zavedla konfekcija, tako da je podarila svoj stari šivalni stroj. O tem, kako zdaj uživa v šivanju punčk iz blaga, nam je napisala svojo zgodbo. »Imam šest vnučkov, ki so mi v veliko veselje in rada se jim posvečam. Popeljejo me v njihov nepopačen, bogat in ustvarjalen svet, presenečajo me s svojimi zamislimi. S svojo radoživostjo mi razveseljujejo srce.