Urejanje bivalnega okolja je kot nikoli dokončana zgodba. Družina se nenehno spreminja, se povečuje ali zmanjšuje. Pogosto v enem bivališču prebiva več generacij skupaj. Ni enostavno ustvariti ravnotežja med velikostjo prostora in željami posameznih stanovalcev. Odraščanje v medgeneracijskem sožitju je neprecenljivo za otrokov razvoj in socializacijo. Otroci, ki odraščajo s starimi starši in z drugimi člani razširjene družine, imajo bolj razvit čut za bližnjega in večje sposobnosti dojemanja ter sporazumevanja z ljudmi..

Kanarski otoki so še posebej privlačni pozimi, saj tam ne poznajo nizkih temperatur, mrzlega morja in snežnih zametov. No, sneg vendarle kdaj pa kdaj pobeli najvišjo goro na otoku Tenerife, a to je kar daleč stran od vedno privlačnih peščenih obal …  Kanarski otoki so kljub legi ob zahodni afriški obali dokaj lahko dosegljivi. Povratno letalsko vozovnico iz večjih evropskih mest je mogoče dobiti že za manj kot 200 evrov, sicer pa so cene podobne kot pri nas.

Pustovanje v razkošnih kostumih Ob prihodu Špancev so otoke naseljevali Gvanči, domnevno iz Severne Afrike. Gvanči se niso mogli dolgo upirati veliko bolje oboroženim in organiziranim prišlekom in tako danes o njihovi kulturi žal ni veliko znanega. Evropski priseljenci so skušali na otokih preživeti z ribištvom in kmetijstvom, kar pa nikoli ni bilo prav lahko. V času odkrivanja Amerike so nekaj zaslužili tudi na rovaš odprav, ki so svojo dolgo pot prek Atlantskega oceana večinoma začenjale prav na Kanarskih otokih.

Na skrajnem vzhodnem delu Banjške planote, tik ob robu nad Čepovansko dolino, se v ozkem pasu razprostira najdaljša - tri ure hoda dolga vas v Sloveniji Lokovec. Deli se na Spodnji, Srednji in Zgornji in je izhodišče za današnji izlet na 1071 metrov visoki Lašček, ki je najvišji vrh te planote. Po dolini Soče se pripeljemo do odcepa ceste za Čepovan in Lokve v bližini znamenitega solkanskega mostu. Pripeljemo se lahko tudi iz Mosta na Soči ali iz Dolenje Trebuše po drzno speljani cesti.

Zakrasel, vrtačast svet Banjške planote V Čepovanu zapeljemo na cesto za Lokovec, Banjšice in Kal nad Kanalom. Cesta se strmo vzpenja nad dolom do ravnice, kjer zavijemo desno na cesto za Zgornji in Srednji Lokovec. Ob prvih hišah nas pričaka velika lesena skulptura kovača – lahko bi rekli, da je zaščitni znak te dolge in razpotegnjene vasi. Kovači so zasloveli s kovanjem žebljev, svedrov in različnih rezil, od katerih je najbolj znan tako imenovani fouč (zložljiv nožič, pipec) in so ime Lokovca ponesli vse do cesarskega dvora na Dunaju.

Že v besedi hortikultura je v njeni zadnji polovici nakazana kulturnost. Kar so nekdanji Latini označevali kot hortus in hortulanus, pa Slovenci razumemo kot vrt in vrtnar. Prav ta povezava med vrtnarjenjem in dnevom kulture je razgibala tipkovnico mojega računalnika. Obdelovanje ali kultiviranje vrta, urejanje bivanjskega okolja sodi med kulturne dejavnosti … Zato si le dajmo duška, ko nas v teh tednih zasrbijo prsti, da bi se v novi pomladni sezoni približali naravi, rastlinju, vrtni zemljici, oživljajočemu dogajanju v okolici.

Granada je mešanica Orienta in Zahoda, starega in sodobnega. Je mesto čudovitih razgledov, sončnih zahodov, flamenka, Romov, barov s tapasi, maroških čajnic, napovedovalk sreče in še veliko več. Je neverjetna mešanica kultur, ki so se skozi stoletja zlile v nedeljivo celoto. To je njena posebnost in če bi hoteli katero od njih iztrgati, bi bila Granada kot načeta praznična torta ali hiša brez strehe. Mesto se razteza na dveh gričih, ločenih z reko Darro.

Romska skupnost in Sacromonte Le kdo ne pozna flamenka, tega tipičnega plesa in glasbe iz Andaluzije. Verjetno pa je manj tistih, ki vedo, da so to glasbo in ples ustvarili Romi. Poleg Arabcev so Romi močno zaznamovali zdajšnjo podobo mesta. V Granadi so se naselili v 15. stoletju. Zaradi vročega podnebja v Andaluziji so si na griču Sacromonte izkopali jame in si v njih uredili bivališča. Danes se preživljajo s turizmom. Jame so poleg domov preuredili v bare, restavracije, diskoteke in šole flamenka.

Če odštejemo skromen delež iglavcev in še manjše število dovolj odpornih zimzelenih listavcev, je v našem podnebju zelenje v zimskem vrtu prava redkost. Zato so nekatere lončnice posebno dobrodošla bivanjska popestritev, pa čeprav jih ne moremo prištevati  med cvetne lepotice. Mnoge sobnice zato cenimo predvsem  zaradi njihovega zelenila. Skoraj vse prihajajo iz toplih naravnih okolij. Kako naj jih negujemo pozimi?

Svoja stanovanja si pogosto hote in prostovoljno delimo z lončnicami, ki nam vsaj pozimi nadomeščajo vrtiček pod milim nebom. Ob tem pa rastlinam v posodah delitev okolja z ljudmi ni brezpogojno pogodu, saj človek uravnava sobne razmere predvsem po svoji meri in znatno manj upošteva potrebe rastlin. Pozimi se hudo godi predvsem rastlinam iz občutno toplejših podnebnih pasov. Zato moramo biti do njih skrbni in potrpežljivi.

Sodobna kopalnica ni več strogo ločena od drugih bivalnih prostorov, odpira se proti njim in je celo del spalnih prostorov. V večjih hišah je celo več kopalnic z različnimi vsebinami za različne uporabnike. Svetla, zračna in prostorna bivalna kopalnica ni namenjena le osebni higieni, pač pa tudi sprostitvi. Funkcionalnost kopalnice dosežemo z ustrezno izbranimi elementi kopalniške opreme. Zaradi lažjega čiščenja in zaščite pred možnim izlitjem vode je pohištvo pritrjeno na nosilno steno in vsaj za nekaj centimetrov dvignjeno od tal ali pa je...