Izleti

Plešivec (686 m) je najvišji vrh Velike Rudnice in občine Podčetrtek. Čez njegov vrh, kjer je tudi kontrolna točka, pelje Štajersko-zagorska pot. Tako kot na celotni Rudnici so tudi tu dobro označene in vzdrževane planinske in druge poti. Temu primeren je obisk, saj poti vodijo mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti.

Med zadnjimi je tudi Geološka učna pot, ki poteka v okolici naselij Olimje in Virštanj, ki že spadata v območje Kozjanskega parka. Dolga je deset kilometrov, ima 21 vsebinskih točk, ki so opremljene z informativnimi in usmerjevalnimi tablami, za kar potrebujemo od štiri do šest ur ali pa jo razdelimo na tri zakrožene dele.

Zanimivosti iz nove sezone nekaterih gledališč

V Mestnem gledališču Ptuj za sezono 2023/24 načrtujejo šest premier, rdeča nit sezone je vojna. »Ker se vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo,« je dejal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Sezono bo septembra odprla predstava Pohorski bataljon po besedilu hrvaškega dramatika mlajše generacije Dina Pešuta. Delo skuša ponazoriti izkušnjo ljudi, ki so končali v nemogočih razmerah. Predstava prvič do zdaj nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim, tako bo po jesenskih uprizoritvah na Ptuju ljubljanska premiera simbolično prav 8. januarja ob 15. uri, torej v trenutku, ko je padel zadnji borec tega bataljona.

Dobre stare viže

Vodja ansambla Bloški odmev Jože Rot se je rodil na Blokah na Notranjskem in tam ves čas živi in počne, kar ga v življenju veseli.

Z glasbo se je srečal že v rosni mladosti. Oče ga je učil igranja na harmoniko, kasneje pa je tudi brenkal na kitaro in igral na klaviature. Sprva je sicer igral v nekaj zasedbah, leta 1997 pa je nastal njegov narodnozabavni trio Bloški odmev. Kmalu so dodali še igranje na klaviature, tako da so lahko igrali tudi zabavno glasbo. Na začetku so bile na sporedu najbolj znane slovenske viže, Slakove in tiste, ki so šle najbolj v ušesa tudi preprostim ljudem. Igrali so na kmečkih zabavah in manjših veselicah, bili so to časi, ko so igrali tudi trikrat na teden. Je pa trajalo kar deset let, da se je zbrala obetavna zasedba, ki je lahko posnela skladbe za prvo CD-ploščo.

Ta specializirana tehnika vezenja izvira z Daljnega vzhoda. Sčasoma pa je postala priljubljena tudi drugje.

Začetki slikanja z iglo segajo v leto 771. pr. n. št., v čas dinastije Suzhou iz province Jiangsu na Kitajskem. Je ena najstarejših tehnik vezenja na svetu in je najbolj reprezentativna vrsta umetnosti v kitajskem vezenju. Ima dolgo zgodovino in je pomembna oblika rokodelstva kitajske umetnosti. Vezenje slovi po različnih vbodih, čudovitih vzorcih, elegantnih barvah in natančno izdelavo s svileno nitko. Tradicionalni predmeti, vezeni v tehniki su xiu, odražajo njihovo naravo in okolje, vključujejo figure, živali, gore, reke, cvetje in ptice.

V začetku jeseni, ko včasih že malo zazebe, je za jopice in puloverje še pretoplo, brezrokavnik pa nas ravno prav pogreje. Tale bo grel šolarko, ko se vrne v šolske klopi.

Velikost: za 10 do 11 let (višina brezrokavnika 50 cm, širina 38 cm).

Potrebujemo: 200 g Happy colour Lane Mondial (75 odstotkov mikrovlakna poliakril, 25 odstotkov volne, 350 m/100 g), pletilke št. 3,5.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo eno levo in eno desno petljo. Ob robu kodrasto desno: pletemo same desne petlje v obe smeri. Glavni vzorec: gladke desne petlje (v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje).

Pred nami je čas sanacije po poplavah in plazovih, čas prenavljanja domov, za mnoge žal tudi ustvarjanje novega doma. Take težke preizkušnje pa so kljub temu tudi čas, ko lahko sami in s pomočjo strokovnjaka preverimo, kaj lahko storimo bolje, drugače in s tem nekaj pridobimo, celo izboljšamo stanje.

Sanacija mora biti temeljito in pravilno izvedena, ne ponavljajmo starih napak, premislimo, kaj bi spremenili v kuhinji, kopalnici, kleti. Naj prenovljeni prostori prinesejo zadovoljivo in uporabno rešitev, ki bo trezno upoštevala tudi možnost, če še kdaj pride do poplavne vode. Na tleh naj bo keramika, talno gretje in izbrano primerno pohištvo, da bi v primeru nesreče lahko hitro reagirali in kasneje hitro sanirali prostore.

GREMO NA IZLET

Od sobote, 28. do torka, 31. oktobra (4 dni)

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana, Postojna

Prvi dan: Odhod v jutranjih urah. Peljali se bomo mimo Ilirske Bistrice do Reke, kjer si bomo z lokalnim vodnikom ogledali nekaj mestnih znamenitosti. Pot bomo nadaljevali na otok Krk, nato s trajektom iz Valbiske do Meraga, naprej se bomo peljali z avtobusom po panoramski cesti mimo Vranskega jezera do mesta Osor, ki ločuje otoka Cres in Lošinj, kjer bomo naredili krajši postanek. Nadaljevali bomo do mesta Lošinj oziroma do hotela Aurora. Po večerji bo za glasbeno popestritev poskrbela skupina Bepop.

Stanovanje 

Tisto jutro, ko je bilo treba klicati gasilce, sem imel večkratno srečo. Prva je bila, da je sosed kadilec. Druga, da sem ravno sedel za mizo in bral časopis. Tretja pa, da ima sosed mojo telefonsko številko. Poklical je: »Kje si? Dimnik ti gori s plamenom!« Nisem verjel, ker dimnik striktno čistimo dvakrat v sezoni in je izmerjena vlažnost drv. Bilo je res. Trije gasilski avtomobili so bili na dvorišču v petih minutah.

Rad imam peči na drva z velikim »oknom« in vsej družini ugajata toplota in svetloba ognja. Dobro počutje z naskokom odtehta prekladanje drv, čiščenje pepela in prahu, kakšno beljenje sten več. Pa tudi izredne razmere smo že doživeli, ko je sosede zeblo in tudi čaja niso mogli skuhati na električnem štedilniku, ker je ujma potrgala žice.

Ali vas zanima, katere sorte pistacije lahko sadimo v Sloveniji in si tako zagotovimo do 70 kilogramov plodov na drevo? Njeni plodovi so zelo uporabni in imajo pozitiven učinek na zdravje, kar je tudi znanstveno dokazano. 

Pistacija sorte vera ejinis je drevo, ki prenese temperature do –20 stopinj Celzija in se je v zadnjih letih množično razširila po vsej Sloveniji. V višino doseže okrog pet metrov in več. Najbolje se počuti na sončni legi. Glede na to, da imamo v zadnjem desetletju mile zime, lahko sadimo vse več rastlin, ki jih v preteklosti v celinskem podnebju ni bilo mogoče gojiti. Sorta pistacije vera ejinis je ženska rastlina, ni samooplodna, zato potrebuje dodatnega opraševalca. Poleg nje moramo posaditi še moško sorto pistacije vera greek, ki ravno tako prenaša nizke zimske temperature. Sadike, ki zraste 60 do 80 centimetrov, po sajenju ne prikrajšujemo. Moška in ženska sadika naj bosta oddaljeni pet do osem metrov. Pri sajenju pazimo, da je cepljeno mesto nad nivojem tal. Rastlina je drevesaste rasti in se bo lepo razrasla. Najbolje uspeva v globoki peščeno-ilovnati zemlji in ni zahtevna za pH.