Lažje odstranjevanje plevela in rahljanje tal
Ali želite odstraniti plevel na vrtu brez napora in težav s hrbtom? Delo bo s pomočjo ročne freze potekalo več kot petkrat hitreje kot z motiko. Odstranjevanje plevela in rahljanje tal opravite po padavinah, ko za delo porabite najmanj energije. Pravilno pripravite tudi tla za poletne setve in sajenje. Tako bo več časa ostalo za uživanje na vrtu, ki vas bo bogato nagradil s pridelkom.
Plevel najlažje in najhitreje odstranimo z malo ročno frezo. Zelo je uporabna tudi za rahljanje tal, ker uspešno nadomešča motiko. Vse več vrtičkarjev v Sloveniji jo uporablja in so z njo zadovoljni. Odstranjevanje plevela in rahljanje tal z malo ročno frezo, ki tehta samo 1,6 kilograma, poteka pet- do sedemkrat hitreje kot z motiko. Pred začetkom del je treba preveriti, da se zemlja ne oprijema obutve ali orodja. Potem se z njo samo sprehodimo (vozimo) po vrtu in spodrežemo plevel. Tako nimamo težav s hrbtom in križem. Delo najlažje opravimo po dežju, ko je zemlja rahla, delo pa poteka hitro in brez zapletov. Delovna širina orodja je 12 cm, zato je še posebno primerno za odstranjevanje plevela v medvrstnem prostoru. Orodja ni treba dvigovati, ker se preprosto vozi po gredicah. Tudi plevela ni treba pobirati, ker bo spodrezan v dnevu ali dveh ovenel. Tako se pri rahljanju in okopavanju ni treba sklanjati.
-
Nagelj spada v družino klinčnic, zato se ga drži tudi ime klinček. Izbira je zelo pestra in v vsakem letnem času se najde kakšna cvetoča sorta. Njihov cvet je tudi velikokrat upodobljen na slovenskih vezeninah. Pri nas je najbolj poznan gorenjski nagelj, čeprav se v naši vrtnariji včasih pošalim, da mi vzgajamo samo dolenjskega … V resnici pa ta avtohtona rastlina pripada gorenjski pokrajini. Najbrž zato, ker mu ugajajo tamkajšnje podnebne razmere.
Gorenjski in švicarski nagelj
Pravi gorenjski nagelj ima živo rdeče cvetove. Njegova posebnost je vonj, ki se v večernih urah še bolj razvije. Najbolj mu ustreza zavetna lega, pod nadstreškom, kjer ne bo izpostavljen dežju in vetru, ki bi ga lahko polomil. Uspeva tudi na soncu, vendar ne bo nikoli tako lep kot na vzhodnih in severnih legah. Ljubitelji cvetja ga radi zamenjujejo s švicarskim. Ta ima temnordeče cvetove, širše liste in je odpornejši proti boleznim in škodljivcem. Oba pa potrebujeta za rast dobro odcedni substrat in prezimita pri temperaturi 8 stopinj Celzija. Vendar jima kratko obdobje nizkih temperatur pod lediščem ne škoduje.
-
Preplet vzorcev
Na udobnem bombažnem puloverju se privlačno dopolnjuje kar pet različnih vzorcev.
Velikosti: 40/42 in 44/46. Opisi za velikosti 44/46 so v oklepajih.
Potrebujemo: 500 (550) g bombažne preje; pletilke št. 3,5 in kvačko št. 3.
Vzorci. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 2 krajnima petljama. 1. vrsta: krajna petlja, 1 leva petlja, *1 ovoj, 2 petlji desno prevlečeno snemamo, 2 levi petlji, od * ponavljamo, vrsto končamo z 1 ovojem, 2 petljama, ki ju desno prevlečeno snemamo, 2 levima petljama in krajno petljo. 2. vrsta: leve petlje. 3. vrsta: krajna petlja, 1 leva petlja, *2 petlji desno skupaj popletemo, 1 ovoj, 2 levi petlji, od * ponavljamo, vrsto končamo z 2...
-
Dobre stare viže
Doma je v Begunjah na Gorenjskem, ki jih je za vekomaj zaznamovala glasbena družina Avsenik. Z glasbo se je Toni Iskra prvič resneje spopadel v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je pihal v fagot, zanj prečudovito glasbilo. Kasneje je raztegoval še harmoniko, svoje prve akorde v narodno-zabavni glasbi pa je zaigral z Ljubljanskim kvintetom, ki se je onkraj meje imenoval Alpen Echo. To je bilo še v študentskih letih, ko so glasbeniki lahko igrali samo v času počitnic. Nastopali pa so predvsem v Švici.
Pod Kamniškim vrhom padajo slapovi
Razgleda s Krvavca ali Velike planine sta zelo v čislih, ampak sta, le priznajmo, za pohodnika, ki kaj da na svojo kondicijo in ima veselje do hoje, malce prigoljufana, pač z eno ali drugo žičnico. Vest si – zdaj ga bomo imenovali izletnik – lahko malce olajša, če enkrat poskuša zlesti še na razglednik, ki je enakovreden Krvavcu in Veliki planini, stoji pa vmes, točno med njima. Sicer je malce nižji, a še vedno dovolj velik za stvarco, kakršen je človek.
Kamniški vrh je tista gora, ki prva vstaja kmalu za Kamnikom. Do nje se pride po cesti skozi Kamnik do Stahovice, tam čez reko Kamniška Bistrica do zaselka Klemenčevo (600 m). Ob parkirnem prostoru ob potoku Blatnica kaže en smernik proti Korošaškim slapovom. Od tam se kolovozna pot dvigne na Ravne senožeti in naprej po označeni poti na Kamniški vrh (1259 m), kar znese poldrugo uro vzpona. Gora je vsa strma in travnata, z zagruščeno grapo na sredi. Domačini jo imenujejo Roža, ker se je grušč okoli grape odložil v obliki šopka rož.
-
Šopek šmarnic
Omamno dišeče šmarnice poljubno »potresemo« po velikem prtu, prtičku, okrasni blazini, zavesah.
Šopek šmarnic povečamo na želeno velikost s pomočjo fotokopirnega stroja. Zamišljeni vzorec narišemo na svileni papir. Na blago ga prenesemo tako, da med svileni papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine. Vzorec prerišemo z dobro ošiljenim svinčnikom.
Z belo prejico in s polnim vbodom vezemo cvetove šmarnic. Nato vsak cvet obrobimo še z drobnimi stičnimi vbodi. Z zeleno prejico vezemo stebla in pentljo s stebelnim vbodom. -
Prosti časjunij '20Ljudje Starejši Dom
Beseda prenova pomeni nekaj novega, drugačnega, a pri marsikom vzbudi neprijetne občutke. Kriva je lahko slaba izkušnja ali predsodek, da prinaša prenova predvsem nevšečnosti in velike stroške. Vsi si želimo funkcionalno in udobno stanovanje, mnogi tudi sodoben in lep videz. Ko leta minevajo, se stanovanje in oprema postarata, otroci so odšli, spremenili smo se tudi sami, naše navade in potrebe, lahko tudi sposobnosti. Morda nam oprema in prostori ne služijo več enako dobro kot nekdaj. V preteklih tednih, ko smo bili vsi doma, smo postali pozorni na napake in neprimerne rešitve v stanovanju pa tudi na dotrajanost opreme.
Kultura v oklepu nove realnosti
POLETNI FESTIVALI
Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek napoveduje odprtje Festivala Ljubljana 2. julija na Kongresnem trgu z Beethovnovo 9. simfonijo, zaključek pa konec avgusta z orkestrom milanske Scale. Zaradi prepovedi potovanj je prišlo do nekaterih sprememb programa. Ne bo gostovanja Bolšoj teatra, orkestra iz Južne Koreje, moskovskih solistov, koncertne izvedbe opere Fidelio. Avgustovske manjše komorne koncerte bodo izvedli v preddverju Križank in Peklenskem dvorišču ter v nekaterih cerkvah. Poskrbeli bodo za ustrezno razdaljo med sedeži nastopajočih in obiskovalcev.
Z vrtnicami okrepimo telo in nahranimo dušo
Če ste v času epidemije le sedeli doma, potem danes niste v veliko boljši formi, kot ste bili v začetku marca. Da naslednji krog (ki nam ga obetajo) dočakamo čim bolj pripravljeni, je dobro izkoristiti darove poletja in si okrepiti zdravje. Dobra priložnost se nam odpira pred očmi – vrtnice začenjajo cveteti.
Vrtnica je nedvomno kraljica med rastlinami, saj je v njenem eteričnem olju čez 300 komponent, vsebuje pa tudi zelo dragocene antioksidante, protivnetne in protimikrobne snovi.
Da, prav ste prebrali – vrtnice imajo velike moči in lahko z njimi krepimo zdravje, zaviramo vnetja, zdravimo dušo, obvladujemo sladkor in celo preprečujemo pešanje možganov. Seveda vsaka težava zahteva svojo obliko pripravka, zato je dobro, da se z njihovimi močmi seznanite čim prej. Čeprav ne veste prav vsega o njihovem načinu delovanja, so vrtnice tako varne rastline, da si jih že ta trenutek lahko naberete in zaužijete.
-
V tišini zapuščenega parka so se visoke trave upogibale pod dežnimi kapljicami. Nikjer ni nikogar, med bloki tišina in mir. Ljudje so kljub razglašenemu koncu epidemije kakor nekam poniknili, spremenili so navade in niso jih še pridobili nazaj. Jih bodo? Ali se bo kaj zares zelo spremenilo? Bo prelomnica te pomladi ostala globoko zarezana za vedno?
»Zanamci bodo naš čas delili na obdobje pred virusom in obdobje po njem.« Bodo? Se bo svet nagnil v red ali kaos, bo korona v zgodovinskih knjigah omenjana kot povod za spremembe v dobrem ali v slabem? O tem sem premišljevala ves čas karantene. Strašljivo, kako je v času virusa s televizijskih zaslonov izginilo skoraj vse, kar je prej polnilo informativne oddaje – selitve narodov, vojne, lakota – nič. In česar ni na svetlečih se zaslonih, je, kot da se ni zgodilo!