-
Čebele so za naše preživetje izredno pomembne, saj zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k ohranjanju okolja.
Ker so čebele in drugi opraševalci zaradi bolezni, podnebnih sprememb in nepremišljenih človekovih posegov v okolje zelo ogroženi, čebelarji in okoljevarstveniki svetujejo, kako lahko vsak posameznik z majhnimi dejanji prispeva k njihovemu ohranjanju.
Možnosti je več. Prav vsak lahko na svojem oknu, balkonu ali vrtu posadi ali poseje medovite rastline. Sezname rastlin najdemo na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si ali www.urbanicebelar.si) ali povprašamo v semenarnah in vrtnarijah. Če imamo prostora nekoliko več, postavimo še gnezdilnico za čebele (t. i. hotel za čebele). Na sprehodih v naravi ne trgamo travniških cvetic, raje jih prepustimo čebelji paši.
-
V vrtnarstvu so polži nikoli izpeta tema. Večkrat smo že pisali o tem, vendar mislim, da tega ponavljanja ni nikoli dovolj. Spomnimo se, kako smo jih obvladovali pretekla leta ali pa se na novo seznanimo s sredstvi za zatiranje, saj je vedno na voljo kaj novega.
Najprej si osvežimo vedenje o polžih. Polži jeseni izležejo jajčeca, ki v toplem zavetju v zemlji prezimijo. Spomladi pa se izležejo mladi polži, ki prilezejo na plan v dovolj toplem okolju. Ko spolno odrastejo, začnejo takoj odlagati jajčeca in nova populacija je spet tu. Če ne posežemo v njihov razvojni cikel, imamo na vrtu ali njivi kmalu neobvladljivo populacijo. Okolje, v katerem se razmnožujejo, mora biti vlažno, toplo in bogato z organskimi snovmi, kot so listje, trava, vejice ipd. V hladnem vremenu polžev ni, šele topli sončni žarki jih spet privabijo. Pogoj pa je še vlaga, ki je njihovo pravo bivalno in udobno okolje. Seveda je potrebna še hrana, to pa predstavljajo solatni listi in druga zelenjava, planejo tudi po pravkar posajenih sadikah in jih hitro uničijo. Teknejo pa jim tudi mladi brsti sadik drevja, ki so prava poslastica.
Srčna glista ali dirofilarioza
Dirofilarioza je obolenje pri sesalcih, ki ga povzroča zajedavec srčna glista, prenašalec pa je komar (Dirofilaria immitis). Gliste se naselijo v pljučnih arterijah, v primeru hude invazije tudi v desni strani srca, izjemoma tudi drugje po telesu. Od domačih živali najpogosteje zbolijo psi. Mačke so odpornejše in redkeje zbolijo, vendar ima bolezen pri njih hujši potek. V Evropi obstaja nevarnost okužbe v obmorskih krajih, v zadnjih letih se je nekaj primerov pojavilo ob jezerih v Srbiji in na Madžarskem.
Na Kozjanskem ljudska pesem še živi
»Tam, kjer ni čustev, ni pesmi. Pesem je nastajala zaradi povezanosti ljudi, obujanja spominov, dogodkov. Občudujem pevce, ki ljudsko pesem 'oblečejo' v sodoben način in jo izvajajo. V takšni obliki jo mladi sprejemajo, saj ima drugačen, moderen značaj. Prepričan sem, da se s takšnim 'prebujanjem' slovenska ljudska pesem ne bo pozabila.«
Tako razmišlja Sašo Oberski s Kristan Vrha, preprosta, umetniška, občutljiva duša. Večkrat z nostalgijo v srcu, a z eno nogo trdno naprej v prihodnosti. Čeprav spada v mlajšo generacijo, ga ni posrkal sodobni čas. Rad se vrača v preteklost, najpogosteje s pesmijo in starimi običaji.
Pekoči čiliji so tudi zdravilni
Zdravilna moč čilija je veliko večja kot pri papriki, zato posadimo nekaj sadik in uživajmo v svetu čilija. Domače sadike lahko sadimo na balkonu in vrtu. Priporočljivo je, da ga sadimo v kombinaciji z dobrimi sosedi. Če bomo čili sadili pravočasno in izbrali primerno pikantno sorto, bo veselje ob pobiranju pridelka zagotovljeno.
Čili vsebuje alkaloid kapsicin, ki pripomore k stopnji pikantnosti čilija. Kapsicin ima številne blagodejne učinke na zdravje. Uživanje čilija zmanjša širjenje vnetij v telesu. Deluje tudi protibakterijsko, ščiti srce in ožilje, pomaga zmanjševati holesterol v krvi. Pospešuje tudi hujšanje in zdravi črevesna vnetja. Moške uživanje čilija največkrat tudi osrečuje. Na sam vrh Scovillove lestvice, ki ima 10 stopenj, uvrščamo čili trinidad scorpion, ki ima neverjetnih 2 milijona skovilov in je priljubljen predvsem pri oboževalcih čilijev.
Cesarska potegavščina in ogrožena gizdalinka
Naslov za ljubitelje rastlinskega sveta ni uganka, za druge pa naj velja takojšnje pojasnilo. Vse nadaljnje besedovanje je namenjeno v Sloveniji zavarovani gizdavi logarici ter njeni sorodnici, znani kot cesarski tulipan – v resnici pa ni tulipanu niti podoben in še manj soroden. Iz prakse in lastnih izkušenj bo tu za mnoge najbrž tudi uporaben nasvet.
Gizdava ali močvirska logarica je najpogostejše ime pri nas redke in ogrožene čebulnice s strokovnim imenom Fritillaria meleagris. Pri nas raste na Barju, in lepo prosim, pustite jo, da tam v miru raste! Trgovine jeseni za vrtno rabo ponujajo njene čebulice iz gojenih sestojev, ki ne posegajo v naravne rastlinske združbe. Pravijo ji tudi močvirski tulipan, logarica, lugovski cvet, kockarica, pirhki in podobno. Med Nemci je znana kot Kiebitzei (tako marogasta naj bi bila jajca pribe, ptiča močvirskega okolja) ali kot Schachbrettblume po kvadratkastem vzorcu šahovnice. Na Hrvaškem je močvirski tulipan znan pod imenom kockavica, cvetni vzorec pa povezujejo z njihovim nacionalnim simbolom – rdeče-belo šahovnico.
Netopirji – naši sovražniki ali prijatelji?
Zdi se, da so netopirji v zadnjem času, odkar je ves svet v boju s pandemijo, človekovi sovražniki številka ena. Mnogo ljudi se teh čudnih bitij s krili in strašnimi vampirskimi zobmi vse bolj boji. Srečamo jih na zadnjem večernem sprehodu, ko letijo v somraku, in vidimo jih viseti v kleti, ko mirno čakajo na temo noči. Ne v prvem ne v drugem primeru občutki niso prijetni.
Zdaj se je zaradi teh malih pošasti, s katerih naj bi koronavirus »preskočil« na človeka, ustavil prav ves svet in pri ljudeh, ki jih le bežno poznajo kot tisto žival, ki »ni ne ptič ne miš«, je sovraštvo do njih le še večje. Ne dolgo nazaj mi je na uho prišlo razmišljanje starejše gospe, ki je svojega moža prepričevala, da naj vendarle pobije vso to letečo golazen. Ker če bolezen ne bo prišla k hiši na dveh nogah, jo bodo pa ti vražji netopirji prinesli … No, lahko bi rekli, da nevednost ni lepa čednost, in prav zato vam želim odgrniti tančico skrivnostnosti in temačnosti, ki visi nad netopirji.
-
Žametne vrtnice
Maja najlepše cvetijo in omamno dišijo rdeče žametne vrtnice.
Njihovo neminljivo lepoto bomo s pomočjo križnega vboda lahko vedno znova občudovali na velikem prtu in prtičkih.
Križce vezemo na blago, na katerem lahko štejemo niti. Vzorca A in B ponavljamo na sredini ali robovih prta. Vzorec C vezemo na enega od vogalov na servietah.
Da bomo videli, kako velik bo želeni vzorec, moramo najprej prešteti križce na obeh predlogah, nato preštejemo niti na tkanini. Blago preganemo po dolgem in počez in vse štiri sredinske zagibe označimo s sprednjimi vbodi. Vesti začnemo od sredine navzven. Križce vezemo čez 2 x 2 niti na blagu s tremi temno rdečimi nitmi deljive prejice.
-
V naši mladosti je prijatelj napisal knjigo Klic daljnih svetov. Takrat še ni kar vsak človek potoval v tuje dežele, moji kolegi in jaz pa smo sanjali o spoznavanju sveta in ljudi tam daleč, požirali smo zbirko Ljudstva sveta in zavzeto gledali diapozitive. V podjetjih, krajevnih skupnostih, kulturnih domovih in tudi doma smo z odprtimi usti poslušali tiste, ki so pogledali malo dlje v svet.
Knjiga Klic daljnih svetov je imela posvetilo: »Majhna ti je hišica ljubljanska, … bodi malo svetovljanska!« O seveda, hotela sem biti, hotela sem iti, hotela sem videti, spoznati, občutiti, doživeti svet izza domačega plota! Vendar nisem imela ne časa ne denarja, in videla sem le malo sveta. Vsa moja potovanja, nabrana skozi vsa desetletja, se ne morejo niti od daleč primerjati z vsem, kar si lahko in tudi si privoščita naslednja in naslednja generacija: »Nisi še bila na Siciliji? Uf, tam je lepo, vzemi si kakšen lep konec tedna, pravzaprav si vzemi ves teden, pa se zapelji pogledat vsaj glavne znamenitosti! Všeč ti bo,« me je prav pred kratkim navduševala maturantka. Marsikaj skoraj nedosegljivega je postalo skoraj povsem dosegljivo … in potovanja so vsaj zame res lep del te spremembe. Bila. Do te pomladi.
Prepričan sem o prihodnosti knjig na papirju
Tokrat se s sogovornikom nisem srečala ob kavi. Kozarček pogovora z vprašanji in odgovori sva si izmenjala po medmrežju. Če bi se s pisateljem Slavkom Preglom pogovarjala pred koronavirusom, bi me zanimalo veliko drugega, na primer, kako ustvarja mladinske romane, satire, humoreske, romane za odrasle, kako nastanejo uspešnice, kako najde pot do bralcev, zanimali bi me tudi njegovi zabavni pripetljaji, ki so se mu med predstavitvijo knjig zgodili z mladimi bralci.
Napisal jih je več kot 50, med njimi nekaj kultnih mladinskih del, kot so Odprava zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah, Priročnik za klatenje. Napisal je več odmevnih in duhovitih del za odrasle bralce ( Razkošje v glavi, Kukavičje jajce, Poker z ničlami...). Pred kratkim je izšla njegova avtobiografija Srajca srečnega človeka. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade, med drugimi Levstikovo, Župančičevo, Schwentnerjevo, večernico, desetnico, leta 2017 pa je prejel še red zaslug za izjemen prispevek v slovenski kulturi in...