Prirodoslovni muzej Slovenije, ki domuje v Ljubljani, je osrednja naravoslovna muzejska ustanova. Izhaja iz nekdanjega Deželnega muzeja v Ljubljani in je za Botaničnim vrtom naša najstarejša kulturna in znanstvena ustanova z neprekinjenim delovanjem.

Pomembna osnova Prirodoslovnega muzeja Slovenije je bila bogata zbirka mineralov in knjig slovitega mecena, barona Žige Zoisa iz leta 1826. Sledi ji zbirka lupin mehkužcev F. J. H. Hohenwarta iz leta 1831 in zbirka žuželk Ferdinanda Schmida. Po mnenju kustosa dokumentarista Marka Aljančiča je bil muzej hkrati tudi zbirališče naravoslovcev, ki so tu že od leta 1849 pripravljali  sestanke s strokovnimi predavanji. Desetletje prej, leta 1839, pa je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo za Kranjsko.

Kralj Matjaž je najbolj znan junak slovenskih narodnih pesmi. Nekaj zgodovinske podlage je njegovemu liku dal ogrski kralj Matija Korvin, čeprav se je skozi stoletja govorilo, da si ga je na Koroškem ljudstvo samo izbralo na Gosposvetskem polju. Svoj prestol naj bi imel na Krnskem gradu. Po ljudski pripovedi je kralj Matjaž takole spoznal svojo Alenčico. Kralj Matjaž je sedel pod cvetočo lipo in govoril svojim vitezom: »Sovražnike smo junaško premagali, vse vojne srečno končali in ljudstvo živi dobro. Tudi mene je sreča bogato poplačala.

Primož Trubar se je za vse čase zapisal v zgodovino kot eden največjih, če že ne kot največji Slovenec. Slovenska književnost se je začela z njegovima knjigama Katekizem in Abecednik. Trubar je rad nagovarjal z besedama Lubi Slovenci. Rodil naj bi se 9. junija 1508 v Rašici pri Velikih Laščah. To ve malo Slovencev, saj se Trubarja po navadi spomnimo le ob dnevu reformacije. Dr. Boris Golec pa dopušča možnost, da se je rodil leto prej ali leto pozneje.

Slovence je postavil na zemljevid Evrope V Sloveniki piše, da je Trubarjevo življenjsko delo Katekizem, ki vsebuje poleg zapletenih teoloških razprav tudi obrazce, napotke, pesmi, litanije, ki so se jih lahko naučili nepismeni ljudje, in sicer tako, da so poslušali izobražence. Katekizem je izvirno delo na visoki teološki ravni. Slovence je Trubar s svojim krščanskim sporočilom postavil na duhovni in kulturni zemljevid Evrope. Na ravni skladnje je Trubar svoj jezik oblikoval po najvišjih evropskih humanističnih standardih, tako da so dobili...

Ni več veliko ljudi, ki znajo pripraviti slanike po starem, tradicionalnem izolskem receptu. Podatek, da gre v tej proceduri vsaka riba kar šestkrat čez roke in da za zorenje potrebuje kar pol leta, pove, zakaj je predelava ribe po tradicionalnih recepturah tolikšna redkost. In tudi, zakaj je tolikšna razlika v okusu med industrijsko predelanimi slaniki in »domačo« predelavo. Pušpanovi znajo pripraviti to obalno specialiteto, zanimivo pa je, da gospa Liza, začetnica te zgodbe, prihaja s ptujskega konca.

Franc Udrih iz Šempetra je pri dobrih devetdesetih letih nadvse vitalen in aktiven mož. Z velikim zanimanjem spremlja prav vse, kar je povezano s športom, še posebej pa košarko, v kateri igrata njegova vnuka - Beno v Ameriki in Samo v Španiji.

Franc se je rodil v Spodnjih Grušovljah pri Šempetru. V družini je bilo osem otrok, sedem sinov in hčerka, a Franc pravi, da pomanjkanja niso trpeli in da so se dobro razumeli. Pri štirinajstih se je šel učit za krojača v Loko pri Zidanem mostu. »Za moje šolanje je moral oče plačati 3000 dinarjev, za ta denar si takrat lahko kupil najlepšega konja. Delati sem moral po 16 ur na dan, ko pa sem se izučil, sem imel plačo 1 dinar na uro, prej pa sem dobival le po pol dinarja, s čimer pa si si lahko kupil žemljo. A sem potrpel, saj nisem želel biti v breme staršev,« še pove Franc.

V koprskem društvu Pristan univerze za tretje življenjsko obdobje že več let deluje skupina za ustvarjalno oblikovanje. Sestavlja jo deset članic in mentorica, zadnja tri leta je to Boža Černe. Izdelujejo najrazličnejše okrasne izdelke, največ časa pa namenjajo keramiki. Nikoli niso v zadregi, kaj komu podariti, saj se jim je sčasoma nabralo veliko čudovitih predmetov, ki si jih marsikdo zaželi. A kot pove Elza Kržič, ki je v krožku tretje leto, se na svoje izdelke kar nekako navežejo in jih ne želijo podarjati kar vsevprek.

Gospa Juta Krulc, ugledna oblikovalka vrtov, ki je to zvrst postavila na umetniško raven, in cenjena poznavalka rastlin ter njihovih rastišč, je aprila letos praznovala svoj stoti rojstni dan. Še vedno je aktivna, ustvarjalna in lucidna, posveča se načrtovanju in urejanju vrtov, sodeluje z revijami za ljubitelje vrtov in predava. Vse to počne z njej lastnim žarom, saj zanjo to ni le poklic, pač pa življenjsko poslanstvo. Ljubljančanka po rodu je na ljubljanski univerzi študirala arhitekturo in leta 1937 diplomirala pri prof.

Babice in dedki pogosto nadomeščajo vzgojo, ki jo vnukom nudijo vrtci, nemalokrat pa tudi prezaposlena mamo in očeta. Srečen je tisti otrok, s katerim se stari starši radi in veliko igrajo! To veselje mu bo vse življenje ostalo v spominu. Zato vam posredujemo nekaj idej za igro z malčkom, kadar vam jih morda zmanjka. Stari starši so po navadi prava zakladnica dobrih idej za igro. Odraščali so v časih, ko kupljenih igrač še ni bilo pri hiši in ko je material iz narave nadomeščal vlogo plastike, iz katere so zdajšnje cenene igrače.

»Po več kot petstoletni vladavini Beneške republike (1279–1797) in kratkem obdobju francoske oblasti (1806–1813) je cesarska Avstrija dokončno zavzela nekdanjo beneško Istro, uvedla svojo upravo in vso pozornost posvetila Trstu, ki je postal upravni sedež Avstrijskega primorja. Koper pa je v njegovi senci ostajal zgolj provincialno središče in njegovo agrarno zaledje. V gospodarskem življenju mesta je nekaj pomenila le še obalna plovba, prevažanje poljščin v Trst in Benetke ter proizvodnja soli.

Dolenjski muzej ima razstavljene različne starožitne zbirke v stavbah, razvrščenih med Bregom in stolno kapiteljsko cerkvijo v Novem mestu. Ustanovljen je bil leta 1950. Preteklost Dolenjske spozna obiskovalec ob ogledu arheološke in etnološke zbirke. Poleg tega si je mogoče ogledati likovno pedagoško zbirko in zanimiva pričevanja iz časa druge svetovne vojne v Kočevskem rogu. Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj poudarja, da je ves čas obstoja muzeja »temeljna in najpomembnejša stalna arheološka razstava.