Kam nas pelje življenje 

Ljubljančana Mija in Tone Branc že od leta 1988 živita v Združenih državah Amerike. Predstavljata pomemben steber slovenske skupnosti v New Yorku in združujeta vse, ki v srcu dobro mislijo. 

Tone, diplomirani ekonomist, se je prek Gospodarske zbornice Slovenije v ZDA dodatno izobraževal na področju zunanje trgovine, nato pa je dobil službo na predstavništvu Slovenijalesa v New Yorku. Po končanem štiriletnem mandatu pa se je odločil, da ustanovi svoje podjetje in tam tudi ostane. Ko se je Mija pridružila možu, je bil njun najmlajši sin Matej še dojenček. V Sloveniji je bila zaposlena na Skladu obrtnikov in podjetnikov, v ZDA pa ob treh otrocih službe ni pogrešala.

Spoznajte jih 

Antonija Aram, najstarejša meščanka Velenja, se je le nekaj dni pred 104. rojstnim dnem iz svojega stanovanja v bloku, kjer je ob pomoči prijateljic in pomoči na domu živela sama, preselila v Dom za varstvo odraslih Velenje.

Antonija se je rodila 27. maja leta 1920 v Šoštanju. V družini so bile tri deklice in dva fanta. Pravi, da dolgoživost ni bila v rodu. »Zahvaliti se moram srčnemu spodbujevalniku, ki sem ga dobila pri 95 letih.« In doda presenetljiv podatek, da je bila od malega srčna bolnica. Veliko so jo zdravili, težko je dihala, šele v pozni starosti in po operaciji so se stvari uredile. »Od takrat mirno in dobro živim. Od operacije mi je danih devet let in še nekaj jih bo, dokler mi srce tako mirno bije,« se zasmeji Tončka, Tonija, Tonka, Toni. To so imena, ki so ji jih nadeli domači, sodelavci ali prijatelji.

Spoznajte jih 

Bi rekel človek, ki je skoraj vsak dan na obisku v domu starostnikov, da težko. Le redkim uspe, da si najde trajno mesto v srcih zaposlenih in mu nekateri prijazno rečejo celo sonček … Naša teta Minka je med njimi. Predvsem zato, ker se vedno smehlja, če jo kdo ogovori, ni nikoli sitna in ničesar ne zahteva.

Minka Babič je bila že od nekdaj dobrovoljna. Iz mladosti, o kateri je še pred kratkim rada razpredala, je ohranila mnogo več lepih kot bridkih spominov. Ker ni bilo moških pri hiši, so delo na veliki kmetiji morale opraviti ženske. Ata je zaradi posledic internacije hitro umrl, en brat je med vojno izgubil življenje, najstarejši pa je kot tapetnik v svoji delavnici preživel od zgodnjega jutra do trde noči. Kosilo mu je opoldne s kolesom z Brezij v Radovljico najpogosteje pripeljala Minka.

Nostalgija 

Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je dogajalo poleti leta 1974.

Sladoled Planica z značilno kombinacijo okusov vanilije, jagode in čokolade je navdušil potrošnike.

Richard Nixon, 37. predsednik Združenih držav Amerike, je zaradi odkritja afere Watergate odstopil s položaja. Nadomestil ga je podpredsednik Gerald Ford.

Na Kozjanskem so še vedno odstranjevali posledice hudega potresa, ki je poškodoval več kot tisoč stavb.

Iz zgodovine 

V Kopru vsako tretjo soboto v mesecu pripravijo sejem starin, ki radovedneže in kupce vabi pred vrata Muda in na Prešernov trg. Predmeti, ki jih zbiratelji ponujajo na stojnicah, izvirajo v glavnem iz 19. in 20. stoletja, nekaj jih je tudi iz 18. stoletja, a so bolj redki.

Kakšen je profil tipičnega zbiratelja, vprašamo organizatorja sejma Maurizia Kasteliča. »To so večinoma starejši ljudje, ki imajo čas, zbirateljsko strast in se pri svojem delu zabavajo. So radi med ljudmi. Če kakšno stvar tudi prodajo, toliko boljše.«

Spoznajte jih 

Za psa pravijo, da je najboljši človekov prijatelj, kar vsekakor drži. Na Ptuju pa živi gospod, za katerega lahko z gotovostjo rečemo, da je najboljši pasji prijatelj. Svojega štirinožnega družinskega člana namreč v otroškem vozičku vsakodnevno vozi na sprehod po ptujskih ulicah in v park.

Pravzaprav gre za psičko, ki zaradi poškodbe noge zelo težko hodi. Takole nam je razložil Janez Škvorc: »Na spletu sem zasledil, da v Brežicah oddajo mlado psičko, staro leto in pol, za katero so lastniki žal zelo slabo skrbeli. Bila je v zelo zanemarjenem stanju. Ko si je poškodovala   koleno, ni bila deležna ustrezne veterinarske oskrbe, pa tudi sprednjo tačko ima poškodovano, zato zelo težko hodi. Šel sem ponjo in ji dal ime Lili. Po prihodu domov v Sodince sem jo najprej skopal in jo peljal na pregled k veterinarju, ki jo je cepil proti...

 Učenke in učenci 4. razreda velenjske nižje gimnazije so se ob zaključku šolskega leta 1953 fotografirali skupaj z razredničarko Božo Kmecl. Maja 1998 pa so se spet srečali ob 45. obletnici mature, z njimi sta bila tudi nekdanja profesorja gospa Štiglic in gospod Šmajs. Obe fotografiji hrani Pavla Korenčan z Iga.  

 Spoznajte jih 

André Marc Richard Prudent-Toccanier je navdušen igralec golfa, ponosen oče dveh hčera ter ljubeči dedek petih vnukov, treh deklic in dveh dečkov. V svoji poklicni karieri je opravljal vodilna mesta na različnih področjih v Société Générale, eni od največjih francoskih bank, ki je imela podružnico tudi v Ljubljani. V Sloveniji je delal in živel pet let. Od lanskega junija je član nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, d. d., zato se v našo deželo zelo rad vrača.

Iz roda v rod

Gospa Olga Ogrin, ki bo 15. julija praznovala 104. rojstni dan, je znana kot legendarna menedžerka glasbene skupine Kameleoni in tudi kot predana učiteljica, zagovornica in pomočnica ljudem v stiski, kot gospa, ki je šla vedno vštric s časom, pogosto pa je bila pred njim. Njeno življenje je tako zanimivo, da bi lahko posneli nadaljevanko. Noge sicer niso več stabilne, toda njen spomin je odličen, misli jasne in še vedno je vedoželjna in duhovita. Zadnje leto živi v domu starejših v Kopru.

Športni veterani

Zaposlen je bil v Železarni Ravne, ob tem pa je bil športnik od glave do pet, in to uspešen. Še zdaj pri svojih 75 letih Ivan Urbancl, ki ga v krajih pod obronki Pohorja in Uršlje gore večinoma poznajo pod imenom Điks, redno sede na kolo, pozimi pa teče na smučeh. »No, bolj hodim na smučeh, ampak vseeno …,« pove z nasmehom na obrazu v Mislinji živeči sogovornik.

Njegova športna pot se je začela že zdavnaj. V šestdesetih letih prejšnjega tisočletja je bil med pobudniki ustanovitve kolesarske sekcije, vozil je na prvenstveni kolesarski dirki od Mislinje mimo Slovenj Gradca do Črne na Koroškem in nazaj (Slovenj Gradec je bil s svojim kolesarskim klubom Mislinja, imenovanem po reki, ki teče skozi mesto, tako ali tako zibelka kolesarstva v Sloveniji). Tekmoval je tudi na prvi jugoslovanski kolesarski dirki »v hrib,« neke vrste predhodnici gorskega kolesarstva in bil, hm, predzadnji.