Spoznajte jih 

»Pravzaprav se je vse skupaj začelo z angelom,« začne svojo pripoved goslar Pavel Skaza. Iz Spodnjega Doliča (pri Vitanju) je doma. »Taka rumena hiša z rumeno garažo in spredaj rogovilo …« je dejal, ko sva se dogovarjala za srečanje tam v objemu gozdov in v dolini, ki jo sonce obišče ali pa tudi ne.

Pavel Skaza je eden redkih slovenskih goslarjev. V njegovi delavnici, prepolni violin, je glasbo čutiti. Čutiti je zvok lesa, o katerem mojster Skaza govori kot o najljubši ljubimki. »Les je treba poznati, ga prepoznati in spoznati. Ga čutiti ... Navsezadnje smreka daje violini ton,« pove. A glej ga zlomka, sam violine ne igra. In tu se vrnemo k angelu. »Živo se mi je sanjalo, da naj se grem, ko se bom zbudil, učit violino. In ko sem se v sanjah napol zbudil, da bom odšel v glasbeno šolo, se je pojavil angel varuh in mi rekel, naj grem rajši delat, ker bom prej končal.« In je šel.

Nekoč smo imeli 

Triindvajsetega septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika, ki nam je dal krila.

S temi besedami se začenja serija pogovorov, ki jih je v posebnem podkastu za Val 202 v letih 2019 in 2020 pripravila novinarka Tatjana Pirc. Zbrala je množico različnih sogovornikov, ki so »bili Adria«, ki so skrbeli za to, da je naš nacionalni prevoznik, naš letalski ponos, dolga leta uspešno prevažal potnike po vsem svetu. In nato žalostno končal, tako kot množica uglednih in uspešnih podjetij. A prav potop Adrie se je v naš skupni spomin zarezal kot največja poosamosvojitvena gospodarska tragedija, kajti letališče in domači letalski...

Iz roda v rod

Dr. Mario Fafangel se je v času covida-19 kot prvi epidemiolog v državi »boril« za upoštevanje stroke. Zaradi jasnih in kritičnih stališč si je zato prislužil tudi kakšno zamero v krogih, ki so upravljali epidemijo, na drugi strani pa tudi zaupanje državljanov, ki so ga nagradili z glasovanjem za Delovo osebnost leta 2020.

Epidemiologiji, ki je zelo eksaktna, skoraj statistična veja medicine, je s svojo kreativnostjo in odprtim značajem dodal globino, širino in tudi šarm. Polega poguma in odločnosti ostati zvest sebi in stroki ga odlikujejo tudi vizija, svetovljanstvo, odkritosrčnost ... Kar nekaj teh lastnosti je podedoval od svojih prednikov, tudi od deda Maria Fafangela, ki je kot jadralec sodeloval na olimpijadi.

Kam nas pelje življenje 

Pred šestdesetimi leti je Slavka Jerman obiskala koncentracijsko taborišče Auschwitz in od tam prinesla sadiko bele breze ter jo v spomin na številne Slovence, umrle v tem taborišču, posadila v takrat nastajajočem Vrtu spominov in tovarištva v Prekmurju.

Šestdeset let kasneje je breza zrasla v mogočno drevo, Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih v občini Tišina pa je postal eden najbolj obiskanih zasebnih arboretumov pri nas. Slavki Jerman, ki je letos dopolnila 91 let, pa se je s pomočjo prijateljev izpolnila želja, da je vrt po dolgih letih ponovno obiskala in se čudila, kakšno drevo je zraslo iz tiste nežne sadike.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Danes je Ptuj manjše mesto in težko si predstavljamo, da je bil v času svojega nastanka – v rimskem času – ena od metropol antičnega sveta in je v njem živelo več prebivalcev kot danes. Imel je strateško pomembno lego ob prehodu čez reko Dravo na križišču dveh starih magistral: jantarjeve poti, ki je povezovala severnojadranski prostor z Baltikom, in poti po Dravi.

Območje Ptuja je bilo v 1. st. pr. n. št. del noriškega kraljestva, ki je zajemalo Vzhodne Alpe z obrobjem, v katerem so imeli vodilno vlogo Kelti. Na Ptuju je takrat stalo več manjših naselij. Noriško kraljestvo so Rimljani leta 15 pr. n. št. priključili svojemu rastočemu imperiju. Na novih ozemljih so bile ustanovljene province.

Spoznajte jih

Jaka Jakofčič je že zelo dolgo ljubitelj podzemnega sveta. Ljubezen do jam je tako močno zapisana v njegovo srž, da je jamarski vzdevek zapisal kot uradno ime na osebni izkaznici – rodil se je namreč kot Jurij. Je eden od najditeljev novih delov svetovnega čudesa – Škocjanskih jam, prejemnik plakete z zlatim znakom Jamarske zveze Slovenije in mnogih drugih priznanj.

Že tretje leto je v pokoju, česar se je sprva močno branil, zdaj pa v svojem statusu zelo uživa. Čeprav je rojen Ljubljančan, ga je oče že pred njegovim desetim letom vodil v belokranjske jame, od koder izvira njihov rod. Oče mu je tudi priskrbel naslov Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, kamor je pisal v zgodnjem otroštvu. Na domu ga je nato obiskal možakar iz ljubljanskega jamarskega društva, ki je bil nemalo presenečen, ko mu je vrata odprl deček.

Spoznajte jih

Že več kot desetletje Binca Lomšek ustvarja in podarja svoje unikatne punčke in fantke, ročno izdelane iz recikliranega blaga. Idej pri dobrodelnem delu ji ne zmanjka in številni njeni »otroci« razveseljujejo zlasti otroke iz socialno ogroženih družin, ki jih v času obdarovanja dobri možje včasih pozabijo obiskati.

»Ko sem se upokojila, sem se pridružila Društvu Lipa – univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale in se med drugim vključila v krožek za izdelovanje punčk iz blaga za Unicef. Po petih, šestih letih sem se odločila, da bom punčke raje izdelovala doma za slovenske otroke. Leta 2011 sem obiskala Pediatrično kliniko in jim podarila 18 punčk, nato sem jih v naslednjih letih podarila še za poplave v Bosni, na božični prireditvi za otroke iz socialno ogroženih družin, vrtcu Andersen, Porodnišnici Ljubljana, Karitas Mengeš, Športno-humanitarnemu...

Kamil Arčon iz Vrtojbe si bo 96. rojstni dan, ki ga je praznoval 26. oktobra, brez dvoma zapomnil. Prav na ta dan so namreč v Ajdovščini v prostorih Univerzitetnega središča Univerze v Novi Gorici odprli priložnostno razstavo Kamil Arčon in njegov Nihalopis. Izumil in skonstruiral je namreč enostavno mehansko napravo, z njo pa je v grafični obliki razkril lepoto in simetrijo zelo kompleksnega gibanja sklopljenega nihala, vpetega v štirih točkah, ne da bi poznal matematične in fizikalne zakonitosti, ki določajo njegovo gibanje.

ODSTRTE PODOBE – RETJE

Gručasta vas je eno od sedemnajstih naselij v občini Loški Potok, ki so jo ustanovili leta 1994 in se razprostira na območju, velikem 134,5 kvadratnega kilometra. Z okrog 1800 prebivalci (od teh je 382 Retjancev) spada med najredkeje naseljene slovenske občine. Retje ležijo v podolgovati kraški dolini – Retijški uvali, ki je med najlepšimi uvalami pri nas. Dolga je 1,7 kilometra, široka 250 metrov, njena nadmorska višina pa je med 705 in 900 metri. Dno uvale pokrivajo travniki, pašniki in njive, medtem ko je strmejši obod poraščen pretežno z iglastimi gozdovi. »Jedro naselja leži v dnu uvale in se imenuje Vas, na pobočju nad vasjo je Rebar, ob cesti proti Sodražici pa so Male Retje,« nam je pojasnila 67-letna upokojena medicinska sestra in ljubiteljska raziskovalka krajevne zgodovine Anica Car, ki se je rodila na Učarjevi kmetiji na Rebru, zdaj pa živi v Vasi.