»Staranje je čudovit proces, v katerem postaneš tisto, kar bi moral vedno biti,« je nekoč, ne tako dolgo tega, rekel David Bowie. Tudi Maggie Kuhn je nekoč, ne tako dolgo tega, razkrila šest popolnoma zgrešenih mitov o starosti: da je bolezen, da so stari nespametni, da so aseksualni, da so neuporabni, da so nemočni in da so si vsi podobni.

Kdo je Maggie Kuhn? Kdor ne ve, to je ustanoviteljica militantnega gibanja, imenovanega Sivi panterji. Gibanja, ki se bojuje nenasilno že peto desetletje. Maggie Kuhn je ustanovila gibanje davnega leta 1970 skupaj s petimi kolegi, ko se jim je zgodila prisilna upokojitev in so poskušali najti nove poti, prek katerih bi opozorili na socialne težave, s katerimi so se spopadali v času svoje delovne kariere.

»Živeti sam doma« in »oditi v dom za starejše« sta pri nas prevladujoči obliki bivanja starejših. Med njima pa skoraj ni vmesnih oz. alternativnih oblik, kot so se razvile v drugih državah. Pogrešamo raznovrstnost oblik bivanja starejših – od gospodinjskih skupin, sobivanja starejših, sobivanja več generacij, stanovanjskih zadrug starejših itd.

To še zdaleč ne pomeni, da nas te oblike ne zanimajo ali da niso primerne za slovenske razmere, mentaliteto in pričakovanja o bivanju v starosti. V Zdusu tudi po koncu projekta HELPS, v katerem smo se leta 2010 začeli ukvarjati s to problematiko, ugotavljamo, da je zanimanja precej. Interesenti za sobivanje starejših se še vedno srečujejo, potencialni sobivalci se spoznavajo, predstavimo jim novosti na področju sobivanja starejših v Sloveniji in primere iz tujine.

Kaj je za vas kakovost življenja in kakšna se vam ta zdi v vašem kraju?

Alenka Pavlica, turistična vodnica, Branik: »Z vremenom, čistim okoljem in dobrim zrakom imamo res srečo, pa tudi revnih ljudi v našem kraju ni veliko. Pogrešam le boljšo kulturno ponudbo. Res je, da imamo v bližini kulturna središča Nova Gorica, Gorica, Koper in Trst, pa tudi Ljubljana ni daleč, odkar imamo avtocesto, vendar so ljudje preveč pasivni. Včasih, ko so se morali boriti za svoj jezik, so imeli amatersko gledališko skupino in več pevskih zborov, zdaj pa je vse to zamrlo.«

STARANJE V SLOVENIJI

Koliko se želimo starejši učiti lepšega komuniciranja z mlajšimi? Lepi stiki z vsemi generacijami so pomembni za naše kakovostno staranje. Nujni so, da lahko svoje znanje in izkušnje prenašamo na mlajši rod. To so kazali reprezentativni podatki raziskave o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let, in smo jih predstavili v prejšnjih dveh številkah Vzajemnosti. Poglejmo zdaj podatke o pripravljenosti za učenje lepših odnosov – res so spodbudni.

Ižanko Leo Konc je k slikanju vleklo že od otroštva naprej. A številne obveznosti, ki jih prinese življenje, so ji intenzivno druženje s čopičem preprečevale vse do upokojitve. Ker ji je koncept vseživljenjskega učenja zelo domač, se je takoj vključila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in se vpisala v slikarski tečaj. Akademski slikar Todorče Atanasov, njen prvi mentor, jo je seznanil z akrilom, do zdaj pa je preizkusila še vse druge tehnike.

Najljubše motive za slikanje ji daje narava, tudi tihožitja jo kdaj pa kdaj pritegnejo, a krajina ji je vedno znova izziv. »Šele ko sem začela slikati, sem ugotovila, kako je barje pravzaprav čarobno, koliko barv najdeš v njem. Motivov za slikanje je neskončno,« prizna slikarka, ki že od malega živi na robu Ljubljanskega barja. Občasno se udeležuje likovnih kolonij, ki jih pripravlja kulturna sekcija Zveze društev upokojencev Slovenije, odlično pa se počuti med ustvarjalci različnih starosti, ki se družijo na delavnicah Likovnega društva 2002 Škofljica.

Mednarodni festival alpskega cvetja

Kdor želi spoznati izjemno rastlinsko bogastvo Bohinja in okolice, se lahko še deset dni udeleži dogodkov 11. mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju. Pripravili bodo več vodenih botaničnih izletov (tudi kolesarskih), v kulturnem domu v Stari Fužini so na ogled vezenine s cvetličnimi motivi, občasno bodo delavnice vezenin, delavnice nabiranja in prepoznavanja cvetja, koncerti, predavanja o užitnih divjih rastlinah ter apiterapiji in čebeljih izdelkih. Ob petkih bodo vaški dnevi (v Studorju in Srednji vasi), ob koncu tedna pa bo še posebej živahno, med drugim bo tržnica v Bohinjski Bistrici, potekali bodo različni kulturni in kulinarični dogodki, pohodi, predavanja … Zaključek festivala bo v nedeljo, 11. junija, na Voglu.

Vlada je po celoletnem omahovanju – nasprotovanje lobijev je bilo veliko – vendarle sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in jo poslala v državni zbor. Zakon, eden izmed dveh ključnih za boljše delovanje zdravstva, naj bi preprečil delovanje zdravstva po načelih Divjega zahoda.

Zakon, ki ga sedanja vlada z novelo spreminja, je bil sprejet leta 1992, v kaotičnem času pobega iz prejšnje države in hkratnega vzpostavljanja kapitalističnega sistema. Predpisi so se takrat sprejemali na vrat na nos, pogosto s premalo vednosti o tem, kako postaviti zdravstveni sistem za povsem nove razmere. Čeprav so v njem nedopustno pomanjkljivo urejene tudi tako ključne stvari, kot so izdaja in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, vsebina in postopek nadzora javnih in zasebnih ambulant ter bolnišnic pa tudi pravila o podeljevanju in izvajanju koncesij, je četrt stoletja zakon ostal nedotaknjen.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) pričakujejo, da bodo poslanci ob ponovnem odločanju  znova podprli novelo zakona o izvrševanju proračunov, s katero se zagotavlja letni dodatek za vse upokojence. 

Državni svet je  namreč izglasoval veto zaradi predvidene povprečnine za občine. Veto je predlagala interesna skupina lokalnih interesov, saj po njihovem mnenju povprečnina ne sledi dejanskim potrebam in obveznostim občin. 

Predsednik Zdus Janez Sušnik obžaluje, da so imeli pri glasovanju v državnem svetu premoč predstavniki lokalnih interesov. Kot je dejal , nima nič proti, da bi občine dobile več denarja, ne podpira pa razmišljanja, da bi morali upokojenci varčevati za vso državo. Zato pričakuje, da bodo poslanci zakon ob ponovnem odločanju znova potrdili in svojega mnenja ne bodo spremenili.

 Evropska komisija in štirje največji družbeni mediji  so pred enim letom objavili kodeks ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu. Z njim so se družbe Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft zavezale k ukrepanju proti razširjanju takšnih vsebin v Evropi.

Zlasti so se zavezale, da bodo večino upravičenih prijav nezakonitega sovražnega govora pregledale v manj kot 24 urah in da bodo po potrebi odstranile ali onemogočile dostop do takšnih vsebin na podlagi nacionalnih zakonov, ki prenašajo evropske zakone v nacionalno zakonodajo.