V Minoritskem samostanu na Ptuju bodo jutri, 19. maja, ob 14. uri odprli državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij 2017, že 28. po vrsti.  Slavnostni govornik in pokrovitelj dogodka bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

 Kmetije iz Slovenije in zamejstva so prijavile 1191 izdelkov iz 15 skupin, od krušnih, mesnih in mlečnih izdelkov, marmelad, sokov, kompotov do olj, kisov, sadjevcev, žganja, vin ter konzervirane zelenjave in medu. Kot vsako leto, je tudi tokrat poudarek na eni izmed sodelujočih regij, tokrat bo Pomurska.

 V Ljubljani v sklopu projekta Rokavice gor! meščane pozivajo, naj odstranijo lončnice s stoječo vodo ter očistijo vrtove in tako omejijo širjenje tigrastih komarjev, ki se že pojavljajo. V ta namen so meščanom podarili tudi kompost in dišavnice, ki odganjajo te komarje.

 Po besedah Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega  muzeja Slovenije so prvi primerek tigrastega komarja, katerega naravni habitat je sicer tropski deževni gozd, v Ljubljani odkrili pred desetletjem, še prej se je pojavil  na Primorskem, zdaj pa ga najdemo že po vsej Sloveniji. Kmalu se bo začelo njihovo razmnoževanje, značilno je, da imajo obilo podmladka. Tigrasti komarji so zelo nadležni, saj ljudje ne morejo obedovati na balkonih ali obdelovati vrtov brez uporabe zaščitnih sredstev.

V dvorani Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) na Poljanski 6, v Ljubljani bo v četrtek, 18. maja 2017, ob 14. uri zanimivo in poučno predavanje oziroma predstavitev raziskovalne študijske skupine Dom, kultura bivanja, oprema in prenova, ki ga bo skupaj s študenti in študentkami imela mentorica študijske skupine Barbara Železnik Bizjak, univ. dipl. inž. arh. Predavanje s praktičnimi napotki je brezplačno.

Na predavanju bodo obravnavali teme o tem, koliko je naše bivalno okolje varno, kakšne nevarnosti ali ovire lahko srečamo na vsakem koraku, še posebej takrat, ko smo bolni ali drugače ovirani in kaj vse nas v lastnem domu lahko ovira ter kako bi te ovire lahko rešili.

 V tednu od 15. do 21. maja bo po vsej Sloveniji v ospredju prostovoljstvo. Potekal bo namreč Nacionalni teden prostovoljstva.

Letos je teden prostovoljstva podnaslovljen s "Prostovoljstvo kot prostor vključevanja", namenjen pa je druženju, povezovanju ter predstavitvam prostovoljstva in prostovoljskih organizacij – tudi z namenom, da se jim pridružijo novi člani. Kje in kaj se bo dogajalo, preverite na spletni strani: www.filantropija.org/nacionalni-teden-prostovoljstva/

Osrednji dogodek, Veseli dan prostovoljstva, bo potekal 16. maja na Prešernovem trgu v Ljubljani. Prostovoljske organizacije, okoli 80 jih bo, se bodo predstavile na stojnicah in z dodatnimi aktivnostmi popestrile dogajanje. Predstavile se bodo organizacije s socialnega in kulturnega področja, ekologije in trajnostnega razvoja, humanitarne dejavnosti, športa, izobraževanja, mladi, šole, starejši, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo za bolj prijazno in vključujočo družbo.

Ljubiteljska kultura, pa naj gre za sodelovanje v pevskih zborih, godbah na pihala, folklornih skupinah, dramskih, slikarskih, literarnih in drugih društvih in še kje, ima  pri nas dolgo in globoko tradicijo. Po ocenah Javnega sklada kulturnih dejavnosti (JSKD) se kar 4 milijone obiskovalcev vsako leto udeleži 25 tisoč kulturnih dogodkov, ki jih ustvarijo ljubitelji – torej ljudje, ki ustvarjajo, ne da bi za svoje delo prejemali plačilo. Visoko usposobljeni mentorji in strokovni delavci pa poskrbijo za visoko raven  izvedenih dogodkov. Enkrat na leto, v majskem Tednu ljubiteljske kulture, vsi ti stopijo v ospredje.

Učenje nas spremlja v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih in v vseh okoljih, kjer se udejstvujemo. Za pridobivanje novega znanja, spretnosti in veščin je vedno pravi čas in prostor, trdijo na Andragoškem centru Slovenije, kjer že dvaindvajsetič pripravljajo Teden vseživljenjskega učenja ali TVU. Potekal bo od 12. do 21. maja, nekatere dogodke bodo podaljšali vse do 30. junija.

Po številnih krajih organizatorji (ljudske univerze, šole, društva, knjižnice, zavodi indr.) načrtujejo različne dogodke, blizu osem tisoč jih bo. Med temi so predstavitve formalnih in neformalnih izobraževalnih programov, projektov, poklicev, metod učenja in učne pomoči; obiskovalce vedno pritegnejo različni tečaji (jezikovni, računalniški …), delavnice (likovne, glasbene in plesne delavnice, delavnice oblikovanja keramičnih izdelkov, slikanja na svilo, klekljanja, rezbarjenja, ustvarjalne delavnice za starejše in otroke), predavanja ali...

 Jutri, 12. maja, se bodo v Šmarjeških Toplicah srečali člani vseh skupin Društva Šola zdravja (DŠZ). Dogodek je del nacionalnega projekta "Slovenija v gibanju 365", ki združuje različne športno-rekreativne prireditve in redne vadbe.

Vadba »1000 gibov« se bo začela ob 8. 30 uri, potekala bo v športnem parku v Šmarjeških Toplicah nad hotelom, v primeru dežja pa v športni dvorani na Otočcu. Vodil jo bo idejni vodja in ustanovitelj DŠZ Nikolay Grishin, dr. med. Oranžnim telovadcem se lahko pridružite tudi mimoidoči!

Izkoristite vsako priložnost za gibanje (doma, na poti, v šoli/službi, v prostem času), omejite čas neprekinjenega daljšega sedenja in naredite nekaj za svoje zdravje, ob današnjem svetovnem dnevu gibanja priporočajo pristojni z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je 10. maj za svetovni dan gibanja razglasila leta 2002, predstavlja telesna nedejavnost namreč četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost. Na NIJZ pa poudarjajo, da aktiven življenjski slog bistveno prispeva k ohranjanju oziroma izboljšanju človekovega zdravja in preventivno deluje pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov.

Ob prazniku Ljubljane, 9. maju, je župan Zoran Janković na slavnostni seji Mestnega sveta MOL podelil najvišja priznanja mesta. Dosežki in zasluge prejemnikov pa segajo daleč preko meja slovenskega glavnega mesta. 

 Naziv častna meščanka Ljubljane je prejela pediatrinja in psihiatrinja ter strokovnjakinja za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter predsednica Slovenske filantropije prim. Anica Mikuš Kos, dr. med. Strokovnjakinja, ki jo cenijo po vsem svetu, je življenje posvetila raziskovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Neprecenljiv je njen prispevek pri razvijanju posebnih psihosocialnih programov za zaščito duševnega zdravja otrok na območjih, prizadetih zaradi vojn in oboroženih konfliktov.

 Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela v začetku julija, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih, ki so aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju. O teh temah so včeraj razpravljali na konferenci Slovenija 2030 - Izzivi srebrne generacije, ki jo je gostil predsednik republike Borut Pahor.

Ta je dejal, da vedno manj ljudi dela za vedno več upokojenih, do leta 2030 se bo zmanjšalo število starih med 20 in 64 leti, povečalo pa se bo število starejših od 65 let. Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, drugačna starostna struktura prebivalstva, nezanesljivost zaposlitve, naraščanje izdatkov za pokojnine, zdravje in dolgotrajno oskrbo po njegovih besedah zahtevajo drugačno delitev bremen. Kot je opozoril, se je treba pripraviti na daljšanje življenjske dobe, da bodo starejši ljudje živeli kakovostno in človeka vredno življenje.