Že več kot mesec dni je minilo od 16. festivala za tretje življenjsko obdobje, a vtisi s tridnevne prireditve, ki jo je po mnenju organizatorjev letos obiskalo rekordnih 17.000 obiskovalcev, so še precej sveži. Ne gre prezreti, da festival poteka po ustaljenih smernicah, poleg strokovnih pogovorov je veliko zanimanja za praktične delavnice, najpogosteje na temo zdravja oziroma zdravega načina življenja, še več pa za pevske, plesne in druge kulturne nastope.

Že nekaj let pa opažamo, da sejemsko-prodajni del festivala, ki mu organizatorji namenjajo več prostora, privablja vse več tujih razstavljavcev. Poleg bosanskih zdravilišč, ki zadnja leta redno sodelujejo, sta imela letos svoje razstavne prostore kar dva hrvaška dentalna centra.

Kako ste se pripravili in prebrodili prehod iz delovnega obdobja v upokojitev?

Peter Gombač, upokojeni turistični tehnik, Sneberje pri Ljubljani: »Ko sem se pred sedmimi leti upokojil, nisem občutil nobene krize. Upokojitve sem se veselil in zdaj zelo uživam. Prvič v življenju imam dovolj časa, ki ga posvečam družini, predvsem vnukom. Rad berem knjige, poslušam glasbo, si ogledam kakšen film ali grem v gledališče. Tudi za potovanje si vzamem čas. Veselim se vsakega novega dne. Če mi bo še zdravje služilo tako kot do zdaj, je to tisto ta pravo.«

V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je odprta zanimiva razstava, posvečena izseljenkam, ki so se pred davnimi desetletji odpravile v Združene države Amerike.

Štirinajst zgodb govori o pogumu, želji po boljšem življenju in slovenski srčnosti, saj so izseljenke tudi tam, tako kot tiste doma, vzdrževale »ognjišče« in skrbele za to, da se je družina zbirala in ohranjala slovenski jezik in kulturo. Prve tri Slovenke so odšle v ZDA po zaslugi svojih bratov misijonarjev sredi 19. stoletja. To so bile Antonija pl. Baraga, poročena Höffern, Polona Pirc, poročena Noč ter Marija Trobec.

Trgatev po madžarsko

Na začetku oktobra se je avtobus veselih naročnikov in bralcev Vzajemnosti v organizaciji turistične agencije Kompas odpravil na Madžarsko, točneje na Blatno jezero. Malo so delali (obirali grozdje in se preizkusili še v drugih vinogradniških opravilih), še bolj pa uživali ob šegah in navadah ciganske ohceti ter v odlični madžarski kulinariki. (Besedilo in fotografija: R. Š.)

Pogovor o demenci

Demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, postaja ena najdražjih bolezni, prizadene pa tudi svojce. Zadnja leta se v javnosti vedno več govori o bolezni, skrbi za obolele osebe in svojce, a koristnih nasvetov in informacij ni nikoli dovolj. Zato revija Vzajemnost vabi na pogovor o demenci, ki bo v novomeški knjižnici Mirana Jarca v torek, 15. novembra, ob 18. uri.

V Medgeneracijskem središču Ljubljana, ki deluje v sklopu Javnega zavoda Cene Štupar vse leto potekajo brezplačne aktivnosti, namenjene vsem generacijam, še posebej pa starejšim, upokojencem, socialno ogroženim in delovno aktivnim, ki se želijo naučiti česa novega ali prenesti svoje znanje na druge. V prostorih na Linhartovi 13 v Ljubljani lahko:

• okrepite in umirite telo in duha na gibalnih aktivnostih in jogi,
• urite svoj spomin in odziv s šolo spomina,
• izživite svoj kreativni duh in aktivirajte ročne spretnosti s pomočjo kreativnih delavnic,
• pridobite nove informacije o zdravem načinu življenja, financah, demenci in pravu,
• učite se tujih jezikov (jezikovni tečaji) in ključnih popotnih izrazov (popotni jezik),
• postanite računalniško pismeni in seznanjeni z novimi spletnimi orodji,
• preizkusite se v različnih družabnih igrah,
• prenašajte svoje znanje in izkušnje na druge uporabnike, družite se in se tekom medgeneracijskih srečanj srečujte tudi z drugimi generacijami,
• imate pa tudi možnost individualnega telefonskega in osebnega svetovanja o socialnovarstvenih vprašanjih in zaposlovanju.

Za  delavce, ki so starejši od 45 let, bo po novem, na voljo brezplačno svetovanje in izobraževanje. Namen projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc je povečati vključenost starejših zaposlenih v vseživljenjsko učenje in izboljšati kompetence za potrebe trga dela, so povedali predstavniki ustanov, združenih v konzorcij.V ljubljanski urbani regiji projekt izvaja 11 organizacij: CDI Univerzum, BIC Ljubljana, Glotta Nova, Agora in Center za poklicno usposabljanje, Javni zavod Cene Štupar, B2, Micro Team, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Srednja ekonomska šola Ljubljana in Mednarodni center za prenos znanja. 

 Med 29. oktobrom in 1. novembrom bo po več krajih po Sloveniji že osmo leto zapored potekala ekološko humanitarna akcija Manj svečk za manj grobov. Njen namen je, da namesto pretiranega okraševanja grobov s svečami, ki predstavljajo tudi veliko obremenitev za okolje, sredstva raje namenimo za nakup medicinskih pripomočkov ter zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih. Geslo akcije je: »Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo.«

Stojnice bodo postavljene na pokopališčih v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Grosuplju, Celju, Domžalah, Dobrepolju, Mariboru, Velenju, Šmartnu ob Paki in Savi. V zameno za prostovoljni dar bodo darovalci prejeli zastavico sočutja, s katero se bodo lahko brez pretirane obremenitve za okolje poklonili spominu na preminule. Letošnja novost so SMS svečke, takšno virtualno svečko prižgemo, če pošljemo SMS s ključno besedo SVECKA na 1919 in prispevamo en evro v dober namen. 

Vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših t. i. PRoSToFER povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki. Zlata mreža, ki izvaja projekt, je pod častnim pokroviteljstvom ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča že tretjič podelila naziv 'naj prostofer'. Pripadel je Mariborčanu Borisu Prejacu.

Prostoferstvo je del njegovega vsakdana že tri leta in letos je s svojim avtomobilom na lastne stroške opravil več kot 6100 kilometrov. »Nismo zgolj vozniki, temveč neke vrste asistenti, ki pomagamo starejšim in invalidnim pri nakupih, dostavi na dom, pri spremstvu k zdravniku ...« je povedal Boris Prejac. Uporabniki storitev so najbolje ocenili Edvarda Kužnerja, nagrado za več kot 5000 prevoženih prostoferskih kilometrov pa je prejel Rajko Primc.