V varnih rokah po poškodbi ali bolezni
Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dva ključna problema: rodnost se zmanjšuje, življenjska doba pa podaljšuje. Zato bi lahko v naši državi brez škode zaprli vse porodnišnice, ki imajo, recimo, manj kot deset porodov na teden, in v njih odprli negovalne bolnišnice, ki jih zelo potrebujemo. Ne le za starejše, ki jih je iz dneva v dan več, pač pa tudi za mlajše, ki po akutni bolezni ali poškodbi po odpustu iz bolnišnice še niso dovolj zdravi in samostojni, da bi lahko skrbeli sami zase.
Kako udobne in prijetne so sobe v domovih za ostarele?
julij '16Ljudje Zdravje Starejši
Člani študijske skupine Dom, kultura bivanja, oprema in prenova, ki pod vodstvom mentorice arhitektke Barbare Železnik Bizjak delujejo v okviru ljubljanske univerze za tretje življenjsko obdobje, so se lani jeseni lotili trdega oreha. Poskusili so namreč odgovoriti na več vprašanj v zvezi s kakovostjo bivanja v domovih za ostarele, točneje glede uporabne in oblikovne kakovosti prostora domske sobe, in nalogi posvetili del časa, namenjenega delovanju študijske skupine. Kmalu se je pokazalo, da je tematika zelo občutljiva in o njej nočemo razmišljati, dokler nismo postavljeni pred dejstvo, da moramo najti konkretno rešitev za sorodnike ali zase.
-
Sogovornike smo spraševali, ali si lahko predstavljajo, da bi bili begunci.
Žana Kapetanović, novinarka: »Bila sem begunka! Maja 1992 sem z dvema majhnima otrokoma tik pred zaprtjem obroča okoli Sarajeva zapustila dom, ki so ga potem razrušili in požgali. Nikoli več se nisem vrnila. Izkušnja begunstva človeka zaznamuje za vse življenje. Če ga novo okolje sprejme, če najde delo, lahko zgradi novo življenje. Če ga pustimo izoliranega v begunskem centru, je bolje, da ga sploh ne sprejmemo. Imela sem srečo, da so me kolegice in kolegi novinarji sprejeli in mi dali priložnost, da delam in sem si lahko ustvarila dom.«
-
Društvo Kneipp z Vrhnike je s pomočjo podjetja Avtotrade iz Sinje Gorice v Bistri (na vrtu za gostilno Bistra) uredilo Kneippov kotiček.Otroke želijo na zabaven način in skozi igro poučiti o zdravem načinu življenja po načelih Kneippa (zdrava prehrana, vodna terapija, teorija prioritet in zeliščna terapija), zato so uredili urbane vrtove, zeliščne kotičke ter čutne potke, po katerih otroci bosi hodijo po travi, kamenju, pesku ali storžih, v vodnih kadeh se knajpajo, izvajajo pilates, odkrivajo samorasle zdravilne rastline in zelišča, ki se uporabljajo pri kuhanju.
Stiske in radosti ob oskrbovanju v onemoglosti
STARANJE V SLOVENIJI
V javnosti se o oskrbovanju govori, ker morata po 20-letnem zaostanku za drugimi evropskimi državami naša vlada in parlament pripraviti in sprejeti sodoben sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi. Pogovori se vrtijo skoraj samo okoli finančne zdržnosti in oskrbovalnih ustanov. Toda okrog 75 odstotkov ljudi, ki zaradi starostne onemoglosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih, oskrbujejo neuradni družinski oskrbovalci brez podpore države in strok; le četrtino oskrbujejo ustanove.
-
Za slovenske zmage
Mnogi nogometni navdušenci smo se veselili evropskega nogometnega prvenstva v Franciji, čeprav so bile nad njim zlovešče teroristične grožnje islamskih skrajnežev. V resnici je terorizem nevarnost, ki je do temeljev pretresla svet, in odgovorov, kako preprečiti to nevarnost, nimamo. Vsi, ki bi morali poskrbeti za varnost, so se namreč do zdaj bolj kot z vzroki ukvarjali z različnimi »tehničnimi« ali »tehnološkimi« ukrepi, ki naj bi preprečili dejanja skrajnežev.
Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji pa je razgrnilo še eno bolečo plat našega sobivanja. Gre za to, da lahko peščica skrajnežev vrže senco na športni dogodek, ki se ga veseli ogromna večina športnih navdušencev in vseh tistih, ki vidijo v športu plemenito tekmovanje, v katerem naj zmaga tisti, ki je boljši. Vendar dogajajo se izgredi, ki z bistvom športa nimajo nobene povezave. Praviloma predstavljajo visoko varnostno tveganje skupin, ki so praviloma povezane s skrajno desničarsko ali nacionalistično ideologijo. Njim sploh ne gre za športni dogodek, tega izrabljajo le za predstavitev svojih skrajnih stališč. Pri tem jim – hote ali nehote – v veliki meri pomagajo tudi mediji, ki v bitki za naklado ali gledanost in poslušanost tem skrajnim skupinam namenjajo pozornost, kakršno si želijo. Zato se je treba ob poročanju o huliganskih izgredih »navijačev« vprašati tudi o odgovornosti medijev in novinarjev, ki o teh dogodkih samo »objektivno« poročajo, spregledajo pa vzroke za njih.
-
Letos mineva 30. let od predstavitve Ottawske listine o promociji zdravja, ki je pomenila temeljni premik na področju javnega zdravja, saj je paradigmo bolezni zamenjala za paradigmo zdravja in blagostanja. Fokus od bolezni in dejavnikov tveganja pri posamezniku je dokument obrnil na javno politiko, aktiviranje skupnosti, ustvarjanje podpornih okolij za zdravje, zagovorništvo zdravja v skupnosti ter sodelovanje in opolnomočenje ljudi, da prevzamejo nadzor nad svojim zdravjem in kvaliteto življenja.
Janez Sušnik začasni predsednik Zdus
Zbor članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je sprejel odstopno izjavo dosedanjega predsednika Antona Donka in za začasnega predsednika imenoval dosedanjega podpredsednika Janeza Sušnika. Ta bo funkcijo opravljal predvidoma do srede decembra, ko naj bi potekale volitve novega predsednika zveze.
Kot je povedal Sušnik, bodo med prednostnimi nalogami do konca leta področje pokojnin, zdravstva in sociale ter zakon o dolgotrajni oskrbi in demografski sklad. »Pokojnine stalno padajo, indeksacija pokojnin gre navzdol, tako da je danes za 40-letno delo osnova samo še 60-odstotna, kar pomeni, da ljudje dobijo po 450, 460 evrov pokojnine, kar ni dostojno za življenje,« je ocenil Sušnik. Zdus bo na poslance naslovil pobudo, s katero bi delodajalce pripravili do tega, da na osnovi povečanih osebnih dohodkov, zlasti najnižjih, dosežejo dostojne plače in tudi dostojne pokojnine. Pri tem se bodo v Zdusu navezali na vse stranke oz. poslanske skupine, je še napovedal Sušnik.
Reportaža z 12. srečanja bralcev Vzajemnosti
Z nami na 12. srečanju naročnikov, bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Primoštenu v začetku junija je bila tudi ekipa televizije Vaš kanal. Novinarka Jasmina Spahalić je pripravila reportažo, ki bo na sporedu v naslednjih terminih: v sredo, 29. junija ob 20. uri in v četrtek, 30. junija ob 21. uri ter v petek, 1. julija, ob 11.30, v soboto, 2. julija ob 19.30, v torek, 5. julija ob 20. uri in v sredo, 6. julija ob 22.30 uri.
Ponovitvi bosta tudi v ponedeljek, 11. julija ob 21. uri in v nedeljo, 17. julija ob 21.30.
-
Lekarniška zbornica Slovenije obvešča, da bodo od ponedeljka, 27. junija 2016, možne motnje v preskrbi nekaterih zdravil, predvsem zdravil za zniževanje povišanega krvnega tlaka, za zdravljenje želodčnih težav, očesnih bolezni, zdravil za lajšanje bolečine, nekaterih pomirjeval in drugih. Motnje v preskrbi zdravil bodo posledica uvedbe novih tehnologij pri kontroli nad nabavno ceno zdravil, ki jih uvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Lekarne zato prosijo paciente v lekarnah naj bodo strpni, saj se lahko v posameznih primerih zgodi, da želenega zdravila ne bodo prejeli takoj, ker ga lekarna, zaradi uvedbe novega sistema pri kontroli nad nabavno ceno zdravil, ne bo mogla izdati.