-
Ob nesreči ali poslabšanju zdravstvenega stanja in drugih nujnih primerih je prava številka za pomoč 112. To je enotna evropska številka, uporablja se v 28 članicah Evropske unije in tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Klic na 112 omogoča neposredno zvezo z reševalnimi službami, govorimo lahko v slovenščini ali angleščini. Regijski centri na območju italijanske in madžarske manjšine omogočajo klic v jeziku manjšine, gluhi in naglušni pa lahko opravijo besedilni klic na 112 z sms-om. Komisija Evropske unije pa si že dlje časa prizadeva skrajšati odzivni čas reševalnih služb v posameznih državah, kar bi povečalo možnosti za reševanje življenj.
Pismo predsedniku vlade glede zavrnitve uskladitve pokojnin
Včeraj je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sprejel sklep, v katerem vladi predlaga, da se v letošnjem letu opravi izredna uskladitev pokojnin in k temu poda soglasje, kot to zahteva zakon. Še preden je predsednik vlade dr. Miro Cerar sprejeto odločitev prejel, jo je na vprašanje novinarjev ostro zavrnil. Na to izjavo se je z javnim pismom odzval predsednik Sveta ZPIZ Milan Utroša. Njegovo pismo objavljamo v celoti:
"Spoštovani!
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Svet) je na seji dne 26.2.2015 sprejel sklep v katerem predlaga, da se v letu 2015 na podlagi 8. odstavka 430. člena ZPIZ-2 opravi izredna uskladitev pokojnin. Svet je Vladi RS predlagal, da k izredni uskladitvi pokojnin poda soglasje, ker to zahteva zakon. O sprejeti odločitvi Sveta ste bili seznanjeni preko medijev. Še preden vam je bila sprejeta odločitev vročena, ste se nanjo odzvali z naslednjimi besedami: »Ocenjujem, da je takšen predlog nekorekten, jaz tudi mislim, da je neodgovoren do države in državljanov, ignorantski celo…«
-
Na Bledu se v restavraciji Panorama Hotela Toplice že petnajsto leto srečujejo ljubitelji dobre družbe in plesa iz različnih slovenskih krajev. Do dvesto se jih zbere vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, družijo se, zabavajo, predvsem pa se vrtijo v različnih plesnih ritmih. Na vsakem srečanju spoznajo zanimivega gosta, predstavljajo se tudi društva upokojencev.
Priložnost za ples imate še 8. in 22. marca ter 12. in 19. aprila (zaradi velikonočnih praznikov), od 18. do 22. ure.
-
Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, že šesto leto zapored vabi prebivalce Slovenije, da se v čim večjem številu udeležijo tradicionalnega Dneva za spremembe. V soboto, 28. marca 2015 lahko izkažete svojo solidarnost tudi vi, pridružite se akcijam, ki jih bodo pripravile šole, društva, občine, podjetja …, ali pa kakšen projekt organizirajte sami. Naj vas spodbudi povabilo organizatorjev: »Poglejte okoli sebe in takoj boste našli stvari, ki bi jih želeli spremeniti, ljudi, ki bi jim radi pomagali, naravo, ki bi lahko spet zadihala.«
Demenca: nabiranje novega znanja
Osebnim skrbnikom starejših, prizadetih z demenco in drugimi oblikami možganske prizadetosti, so v veliko pomoč nove metode ravnanja, ki starejšim pomagajo živeti bolj radostno, skrbnikom in sorodnikom pa omogočajo boljše razumevanje spreminjanja njegove osebnosti. Naprodaj je vrsta zanimivih poljudno-strokovnih knjig, ki si jih velja ogledati na spletu in morda celo naročiti za domačo knjižnico.
Nekaj naslovov: How we think about dementia – o pomenu osebnosti, pravicah, skrbnikovi etiki ravnanja. Avtor: Julian C. Hughes, izšlo julija 2014, dobavljivo pri Amazonu, cena za rabljeno knjigo 18 evrov.
Dodali smo možnost komentiranja
Spoštovani bralci Vzajemnosti in obiskovalci naše spletne strani! Obveščamo vas, da smo spletnim objavam dodali možnost komentiranja. Če želite objaviti svoj komentar in ste naročnik Vzajemnosti, potrebujete za prijavo vašo naročniško številko in PIN.
Za pridobitev PIN številke nam pošljite svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na evzajemnost@vzajemnost.si. Komentirali boste lahko pod vašim pravim imenom ali pod psevdonimom, ki si ga boste sami izbrali, bodo pa vaši podatki znani uredništvu. Komentarji naj bodo na kulturni ravni, s spoštovanjem do drugače mislečih in brez žalitev. Neprimerne komentarje bomo odstranili.
-
Na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so podelili najvišje nagrade na področju kulture. Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus sta prejela pesnik Andrej Brvar in pionir stripa, ilustrator Miki Muster, nagrado Prešernovega sklada pa prevajalec Marjan Strojan, igralka Pia Zemljič, skladatelj Vito Žuraj, slikar Marko Jakše, saksofonist in skladatelj Jure Pukl ter plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj je v slavnostnem govoru citiral francoskega arhitekta in slikarja Michaela Pocheta, ki je pred desetimi leti zapisal, da bi se, če bi moral spremeniti državljanstvo, odločil za slovensko, saj v Sloveniji na rojstni dan največjega pesnika slavimo kulturo in umetnost.
Pokojnina je ekonomska kategorija z elementi solidarnosti
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da nova pokojninska reforma deluje, ljudje se upokojujejo kasneje, in je ni treba na vrat na nos spreminjati. Dotok zahtevkov za starostno upokojitev se je lani zmanjšal še za 8,6 odstotka. Porast števila starostnih upokojencev pa je bil najnižji v zadnjih desetih letih.
Za nami je drugo leto izvajanja pokojninske reforme ZPIZ-2. Kako se kažejo njeni učinki? Nekateri že napovedujejo novo reformo. Je po vašem mnenju potrebna?
-
»Več kot polovica ljudi pri nas umre v bolnišnici, čeprav bi večina raje umrla doma,« je ob nedavnem razkritju suma prve aktivne evtanazije na nacionalni televiziji opozoril prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti. Zakaj toliko ljudi umre v bolnišnicah, torej v tujem, zanje neprijaznem okolju? Kaj bi bilo treba storiti, da bi konec življenja doma preživelo več neozdravljivo bolnih?
V preteklosti so ljudje več umirali doma, v krogu družine. »Tako so že otroci smrt doživljali kot nekaj, kar spada k življenju,« je pred desetletji ugotavljala onkologinja Metka Klevišar, pionirka pri detabuiziranju smrti in sodobne paliativne oziroma blažilne oskrbe za umirajoče in njihove svojce pri nas.
-
Kako do dobrega spanca?
Kot otrok in tudi kot odrasel sem vedno dobro spal. Z vselitvijo v ljubljanski dom starejših v Črnučah pa se mi je vsa ta idila porušila, čeprav je to v bistvu udoben hotel s prijaznim in ustrežljivim osebjem in skrbnim zdravstvenim varstvom. Zvečer nisem mogel zaspati in sem skoraj vsako noč prebedel tudi do četrte ure zjutraj. Ker sem se zavedal, da nujno potrebujem spanje, sem se odločil in začel sistematično iskati rešitev.
Za pomoč sem najprej zaprosil medicinsko sestro Katarino. Mojo prošnjo je vzela z razumevanjem in najprej pregledala položaj moje postelje. Ugotovila je, da ni najprimernejši, in posteljo sva tako dolgo prestavljala po sobi, dokler nisva ugotovila, da je najboljši položaj v kotu, kjer imam glavo obrnjeno na sever in pogled na balkonska vrata. Zaprosil sem tudi za pregled pri domskem zdravniku, ki je ugotovil, da sem letom primerno zdrav (imam jih že 87), sicer s povišanim pritiskom in oteženo hojo, kar tudi vpliva na težje spanje. Priporočil mi je dve vrsti tablet. Po zaužitju zelo močne uspavalne tablete sem resnično dobro spal, vendar sem se naslednji dan slabo počutil, zato jih nisem več jemal. Baldrimed 450 pa jemljem vsak večer pred spanjem še zdaj, in kot ugotavljam, mi pomaga. Baldrijan je kot zdravilo za živce znan že stoletja in ga tudi sodobno zdravstvo ceni in upošteva.
