Zavod za oskrbo na domu Ljubljana s 117 oskrbovalkami pomaga že več kot 600 ostarelim meščanom bodisi osebni higieni, gospodinjskih opravilih ali pri ohranjanju socialnih stikov z okoljem. Do socialne oskrbe so upravičene osebe, ki niso sposobne za popolnoma samostojno življenje (starejši od 65 let, kronični bolniki, invalidi, hudo bolni otroci ali otroci z motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirano varstvo).

Ker mestna občina Ljubljana prispeva kar 80 odstotkov za kritje stroškov socialne oskrbe na domu, uporabniki storitev ali njihovi svojci plačajo 3,43 evra na uro med tednom, 4,46 evra ob nedeljah, med prazniki pa 4,63 evra.

Dolgoživost, ki naj bi bila ena izmed temeljnih prednosti sodobne družbe, ima tudi neprijazno stran, ki tako posameznike, družine in vso družbo postavlja pred nove izzive. Med najbolj perečimi je zagotovo povečanje števila bolnikov z demenco in drugimi težkimi obolenji, povezanih s starostjo. Družbe, ki ravnajo odgovorno in se zavedajo, s čim vse se bodo v prihodnje ukvarjale, pravočasno pripravljajo politike in ukrepe, da bodo odgovorile na nove izzive, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Hkrati prizna, da nas že krepko priganja čas – pa Evropa tudi – pri pripravljanju tako pomembnih ukrepov, kot sta nacionalna strategija zdravega staranja in sistem dolgotrajne oskrbe.

»Dobrim zgodbam, ki pomembno zaznamujejo osrednji regionalni televizijski program Vaš kanal, danes viden po vsej državi, bomo v letošnjem jubilejnem letu dodali še nekaj novih,« pravi direktorica in odgovorna urednica Irena Vide. Poleg vsakodnevnih novic iz domačih logov njihov program bogatijo tudi druge programske vsebine, namenjene vsem generacijam. Že 25 let se trudijo, da so ne le odličen informator, njihova posebnost je, da sledijo vsakdanjim zgodbam in usodam ljudi. Marca bodo v program uvrstili novo oddajo – Zlata jesen, ki bo namenjena predvsem ljudem v zrelih letih.

Marca spet Škofjeloški pasijon

V Škofji Loki bodo po letu 2009 spet pripravili Škofjeloški pasijon. Izvirno dramsko besedilo, ki ga je med leti od 1715 do 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald, je najstarejše, v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Procesijo trinajstih figur, povzetih po svetopisemskih besedilih, uprizarja več sto nastopajočih na različnih prizoriščih v srednjeveškem mestnem jedru.

Ob 140. obletnici rojstva pesnice Vide Jeraj

Na programu ARS se bodo 31. marca, prav na dan obletnice, poklonili spominu na eno izmed prvih slovenskih pesnic, ki se je uvrstila v slovensko literarno zgodovino. Njen opus povezujemo z obdobjem slovenske moderne, saj je prav v tem času ustvarila največ in tudi najboljše pesmi. Do poroke je učiteljevala v Zasipu, kjer so jo redno obiskovali Cankar, Župančič, Murn, dr. Prijatelj, Aškerc pa je bil nekaj časa tudi njen mentor. Pesmi je objavljala v številnih revijah, po poroki z violinistom in skladateljem Karlom Jerajem, ki je uglasbil več...

Slikanje jo sprošča

Ela Brus iz Ljubljane se je pred leti na pobudo sina pridružila slikarski skupini pri univerzi za tretje življenjsko obdobje. Bila je čista začetnica, imela je veliko veselja, znanja pa nič. A kot pravi, jo je takoj »potegnilo« v slikanje in v njem vedno bolj uživa. Zdaj si ne zna več predstavljati, da ne bi zvečer, ko ima največ miru, sedla za mizo in slikala. To je njen način sproščanja. Slika počasi in po razpoloženju – včasih uporablja vesele, svetle odtenke, včasih pa na sliki prevladujejo zamolkle barve. Pogosto slika krajine, še zlasti domači Rogatec in njegovo razgibano okolico. Na njenih platnih so velikokrat tudi »železniški« motivi, privlačijo jo zlasti stari vlaki, saj jo spominjajo na očeta, ki je bil strojevodja, in se je z njim pogosto vozila na znamenitem »rogačanu«.

Ste pred kratkim v zameno za bizarno nagrado izpolnili anketo in spraševalcu posredovali svoje osebne podatke – od številke vašega mobilnega in stacionarnega telefona pa vse do stalnega bivališča in morda celo davčno številko? Prostodušno odgovarjate na povabila neznanih pošiljateljev elektronske pošte, čeprav morda niso to, za kar se predstavljajo?

Morda se vam ne bo zgodilo nič hudega. Prav lahko pa ste se lahkoverno izpostavili nadlegovanju ali celo prevari, ki ju boste krepko obžalovali. Zlorabe osebnih podatkov niso nekaj novega, spreminjajo pa se načini. V nedavni preteklosti, pa tudi še zdaj, so bile to fizične kraje osebnih dokumentov ali pretkano izvabljanje posamičnih podatkov, danes potekajo tudi prek sodobnih tehnologij, zlasti računalnika.

Ali se vam zdi, da se je politika kaj spremenila, odkar je v njej več žensk? V čem vidite spremembe?

Helena Bizjak, učiteljica razrednega pouka, Leskovec pri Krškem: »Odkar je v politiki več žensk, opažam spremembe. Te so vidne v povečanem delovanju vladnih služb na področju ranljivejših skupin. Vedno več je konkretnih dejanj, žal pa ostajajo nekatera še vedno na načelni ravni. Ženske so dodale v politični svet drugačen način razmišljanja in reševanja problemov.«