Capsula mundi – sodobnejši eko pogreb
Italijanska oblikovalca Anna Citelli in Raul Bretzel imata povsem novo zamisel za pogreb, ki bi lahko spremenil sedanjo podobo marmornih in kamnitih pokopališč v gaje, polne ptičjega petja. Njuna zamisel je upepelitev pokojnikovega telesa, pepel pa shranjen v razgradljivo žaro, ki ima obliko jajca.
Žara je dovolj velika, da gre vanjo tudi celo pokojnikovo telo v položaju zarodka. Žaro oziroma veliko jajce spustijo pogrebci v izkopano jamo, nanjo žalujoči nasujejo spominsko pest prsti, pogrebci pa nato dosujejo dovolj zemlje, po kateri previdno razporedijo korenine izbranega mladega drevesca, ki ga potem dokončno utrdijo in posadijo. Na koncu lahko žalujoči zalijejo drevesce, ki bo že čez leto ali dve zraslo v drevo, ob katerem bo mogoče meditirati, moliti, odvisno od vere... Osnovna misel, ki je vodila oblikovalca, je bila ritual ob smrti, ki naravno zaključuje človekov življenjski krog.
-
Dr. Antona Vratušo je že od otroštva zanimal jezik. Kasneje se je odločil za študij slavistike in ga uspešno zaključil z doktoratom. Že v mladih letih je spoznal posledice raznarodovalne politike madžarskih oblasti. Leta 1941 se je pridružil oboroženemu odporu proti okupatorju. Bil je zajet in interniran v koncentracijsko taborišče Gonars, kasneje Trbiž, Padova in Rab. Po vojni je opravljal pomembne politične, diplomatske in akademske dolžnosti. Že v otroštvu si je oblikoval jasen odnos do socialnih krivic, ki zanj niso bile sprejemljive. Pred kratkim je dopolnil sto let in še vedno kritično spremlja družbeno dogajanje.
Novi časi – novi izzivi za društva upokojencev
Število članov v Zvezi društev upokojencev počasi, a konstantno pada od leta 2008 naprej. Medtem ko na Dolenjskem, v Beli krajini, Zasavju, Posavju in Šaleški dolini uspevajo vzdrževati število članov, se je le-to v drugih pokrajinah znižalo za 7 do 20 odstotkov, največ na južnem Primorskem in v osrednji Sloveniji. Napočil je čas, ko moramo ponovno pretresti pomen naše velike organizacije, naše aktivnosti, naše potrebe in poiskati nove metode za pridobivanje članstva. Zato smo se lani na upravnem odboru ZDUS dogovorili, da bomo organizirali kreativne delavnice predsednikov društev, kjer bomo pregledali dosedanje aktivnosti in se pogovorili o novih izzivih, ki jih prinaša sedanji čas.
-
Praznovanje dneva smeha v Kopru
Zavod skupek modro aktivnih, Zavod ODTIZ in Inštitut za smeh že petič zapored pripravlja praznovanje svetovnega dneva smeha, ki bo tradicionalno v Kopru, 3. maja 2015, od 11. do 13. ure na Ukmarjevem trgu pred vhodom na mestno kopališče.
Letošnji dan bo potekal pod naslovom Smeh z in za ljudi z manj priložnosti (gibalno ovirani, gluhi, ljudje s težavami v mentalnem zdravju in drugi). Dogodek bo tolmačen v slovenski znakovni jezik. Program bo tudi letos bogat: ples z invalidskimi vozički, pravljična smejalna joga, »fajn« folklora, pri kateri sodelujejo tudi gibalno ovirani, afriški bobni, smejalna vadba v narečjih (pripravljajo jih klubi smejalne vadbe). Več na www.institut-za-smeh.si
-
»Če bolniki menijo, da je prišlo pri njih ali njihovih svojcih v postopku zdravljenja do napake, jim svetujem, da se najprej pomenijo z zdravnikom oziroma z odgovorno osebo. Če pogovor ni uspešen, pridejo v poštev notranje pritožbene poti, ki morajo biti urejene v vsakem zdravstvenem zavodu. Če se tudi tam na pritožbe ne odzovejo, naj bolnik pokliče najbližjega zastopnika ali varuha bolnikovih pravic. Mi bomo potem brezplačno branili in zagovarjali njegove pravice,« je začela Duša Hlade Zore, dr. med., zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani.
Najlepše, najboljše, najcenejše …
Vas reklame na televiziji in v tisku motijo ali vam kdaj tudi koristijo? Kako pogosto kupujete izdelke ali storitve, za katere izveste iz reklam?
Tone Fornezzi - Tof, humorist in novinar, Ljubljana: »Niso mi všeč enolične, puste reklame, duhovite pa rad pogledam. Motijo me tudi predolge reklame med filmi. Kupujem zaradi reklam ne, razen z eno izjemo: kupim, kar reklamiram sam, to je gel za sklepe. Zanimivo je, da me veliko ljudi sprašuje, ali je res, kar govorim, ali je to le prodajna poteza. Pa še kako res je, reklamo sem posnel potem, ko sem prodajalcu pohvalil kremo in je ta o tem obvestil proizvajalca.«
-
Za slovenske zmage
Ko je švicarska osrednja banka sporočila, da se je njihov frank v odnosu do drugih valut »podražil«, se ni pretirano posvetovala z mednarodnimi finančnimi ustanovami. Ugotovili so pač, da jih valutna tveganja silijo v odločitev, ki bo ohranila trdnost nacionalne valute. Kot pravijo učbeniki, je trdnost nacionalne valute najprepričljivejše znamenje, v kakšnem stanju je gospodarstvo posamezne države. Ni potrebno, da za potrditev te ugotovitve sežemo daleč v preteklost. Spomnimo se, kako je bilo v nekdanji skupni državi, ko je bilo najpomembnejše, če si posloval z devizami. Najbolj zaželeni valuti sta bili nemška marka in švicarski frank. Zdaj se zgodba ponavlja. Valutna razmerja se znova spreminjajo, čeprav smo zdaj menda »pod varnim dežnikom« evroobmočja. Toda tudi v tem se razmerja spreminjajo, še zlasti v odnosu do ameriške valute. Še malo, pa bo dolar na finančnem trgu enakovreden (ali celo močnejši) kot evro. Kako je to mogoče?
Mreža TeleKap tudi v ptujski bolnišnici
Po novem bo v Republiško mrežo TeleKap vključena tudi Splošno bolnišnico Ptuj. Ministrstvo za zdravje bo s projekta eZdravje namenilo sredstva za nakup potrebne strojen opreme. S tem bo omogočena takojšnja obravnava pacienta s sumom na možgansko kap, saj bo preko sistem TeleKap vzpostavljena neposredna avdio-video povezava med ekipo, ki obravnava bolnika v regijski bolnišnici in konzultantom v Republiškem centru TekleKap na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Tako bodo tudi pacienti te regije deležni vrhunske zdravstvene oskrbe ter s tem večjih možnosti za preživetje oz. zgodnješo rehabilitacijo.
-
Osrednji regionalni televizijski program Vaš kanal Televizije Novo mesto, ki letos praznuje 25-letnico delovanja, je marca začel predvajati novo oddajo Zlata jesen, ki je namenjena predvsem ljudem v zrelih letih. Silvester Polak, ki pripravlja in vodi oddajo, pravi, da bodo iskali odgovore na aktualna vprašanja, ki tarejo starejšo generacijo.
V prvi oddaji se je predstavila tudi Vzajemnost, ki že več kot 41 let stoji ob strani generacijam slovenskih upokojencev, saj je naša najstarejša revija za tretje življenjsko obdobje. Poslanstvo revije je v oddaji predstavila odgovorna urednica Vzajemnosti mag. Jožica Dorniž. Objavljamo povezavo do oddaje Zlata jesen - "kliknite sem" .
Poziv za izredno uskladitev pokojnin
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v skladu z 8. odstavkom 430. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, UL RS 96/2012 in 39/2013) izda soglasje k izredni uskladitvi pokojnin v letu 2015 na predlog Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta je sklep o izredni uskladitvi sprejel na svoji 8. seji 26. februarja letos in ga vladi posredoval 3. marca.
Kot so še sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov, je kabinet predsednika vlade predsedniku Sveta ZPIZ Milanu Utroši 3. marca potrdil, da bo vlada pisni predlog Sveta ZPIZ takoj po prejemu proučila in sprejela odločitev. Vendar vlada točke o izredni uskladitvi pokojnin do sedaj še ni uvrstila na dnevni red, čeprav je imela že pet sej (tri redne in dve dopisni).
