-
Sogovornike smo vprašali, ali se je odnos do tujcev v Sloveniji kaj spremenil.
Štefka Kučan, nekdanja prva dama Slovenije, Ljubljana: »Tujce, ki prihajajo k nam, Slovenci lahko razumemo in sprejemamo, ker smo tudi sami pogosto iskali eksistenco drugje. Doma smo povsod po svetu, mnogi imamo koga v tujini ali ohranjamo spomin na prednike, ki so tja odšli pred leti. Tako kot smo še vedno zelo solidarni med seboj, smo naklonjeni tudi prišlekom, sprejemamo jih v njihovih stiskah in kot obogatitev naše kulture. Ljudi iz tujine se ne bojimo, žal pa so v ospredju poročila o tem, kaj nas v zvezi z njimi skrbi, lepe strani našega sobivanja pa ostajajo v ozadju.«
-
V času od 12. maja do 6 junija 2015 bo po v zdravstvenih domovih, v večjih trgovskih centrih ali na mestnih trgih potekala preventivna akcija Mesec zdravih nog. Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije želi na ta način pripomoči k preprečevanju in zgodnejšemu odkrivanju venske bolezni.
Kronična venska bolezen je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen pri nas in v svetu (po raziskavi iz leta 2012 ima vidne spremembe na venah kar 60 odstotkov odraslih), a jo tako bolniki kot zdravniki pogosto spregledajo. Zlasti prvim znakom: občutek težki, nemirnih in bolečih nog, pogosti krči v mišicah, posebej ponoči, zatekanje nog …ne posvečajo dovolj pozornosti. Tudi tanke, rdeče-modre majhne žilice (mrežaste vene) marsikoga še ne motijo. Ko bolezen napreduje, pa se žile vse bolj širijo, izstopajo, tudi bolijo, tako nastanejo varice ali krčne žile, v skrajnem primeru so vene tako poškodovane, da nastanejo tudi rane. Tako napredovala bolezen pa močno zmanjšuje kakovost življenja, zdravljenje je doživljenjsko, pa tudi drago, saj morajo bolniki vse pripomočke: elastične povoje, kompresijske nogavice, posebne obloge ter tudi zdravila, plačati sami.
-
Dostojno do konca življenja
Hudo bolni, še zlasti bolniki v terminalni fazi, so v naši družbi še vedno odrinjeni na rob, je bilo slišati na okrogli mizi z naslovom Umiranje, odnos do umiranja, paliativna oskrba, ki so jo sredi aprila pripravili pri Nacionalni mreži nevladnih organizacij s področja javnega zdravja 25 x 25. Sila skromna udeležba je to dejstvo le še potrdila, a to je še dokaz več, kako nujno se moramo o teh temah pogovarjati in se odločno zavzemati za to, da bo imel vsak človek pravico do dostojnega slovesa brez trpljenja in v krogu svoje družine, če to...
-
V začetku meseca maja se bomo spominjali konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. Uradno se je zaključila 9. maja, v Sloveniji pa teden dni kasneje. Kolaboranti pač niso hoteli položiti orožja, saj so verjeli, da jih bodo Britanci na avstrijskem Koroškem sprejeli z odprtimi rokami. Kot vemo, so bili to upi brez stvarne podlage. Churchill je namreč Stalinu povedal, naj vsaka država sama »pospravi svoj gnoj«.
Konferenca na Jalti je v resnici v največji meri določila usodo povojne Evrope. Na njej seveda niso mogli mimo dejstva, da so Sovjeti v največji meri zagotovili zmago zaveznikov nad nacizmom in fašizmom, in tudi število njihovih žrtev je bilo veliko večje kot na zahodni fronti. Kakih 20 milijonov sovjetskih državljanov je padlo za osvoboditev Evrope. Videti je, da današnji evropski politiki namenoma spregledujejo to dejstvo in bojkotirajo osrednjo proslavo ob obletnici konca druge svetovne vojne. Zakaj? Menda zato, ker naj bi bila današnja Rusija odgovorna za državljansko vojno v Ukrajini. Dokazov za domnevno rusko agresijo nimajo ne v Bruslju ne v Washingtonu. V bistvu gre za prizadevanje osamiti Putinov režim, ki se noče podrediti diktatu Američanov in njihovih evropskih zaveznikov.
-
Sindikat upokojencev Slovenije (SUS), ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je zraven povsod, kjer gre za pravice starejših. Člani se zavzemajo zlasti za ohranitev socialne države in varovanje pridobljenih pravic upokojencev, za ohranitev javnega zdravstva in dostojne pokojnine … Če ne gre drugače, se odpravijo tudi na ulice s transparenti v rokah.
V javnosti so se vnovič glasno oglasili februarja, ko so skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije podali pobudo za izredno uskladitev pokojnin v letu 2015. »Zadnja uskladitev se je zgodila leta 2013, in to le za 0,1 odstotka. Zdaj pa so prvič po uvedbi zakona ZPIZ-2 za to izpolnjeni pogoji,« trdi sekretar sindikata Miloš Mikolič, zagotovo gonilna sila upokojenskega sindikata.
-
Četrtega Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva, ki je potekal pod sloganom »Tudi dobrodelnost je del nas« med 13. in 18. aprilom, se je udeležilo 1.179 ljudi ali skoraj četrtina zaposlenih v Krki in Termah Krka v Sloveniji.
Zbrali so 4,1 tone oblačil, obutve, igrač, živil in drugih potrebščin in 360 kilogramov hrane za male živali. Obenem so Krkini prostovoljci pomagali v dveh zavetiščih za živali, na Karitasu in Rdečem križu so pripravljali pakete, pomagali so starejšim na njihovih domovih, se družili s stanovalci 31 domov za starejše ter varovanci 7 varstveno-delovnih centrov in drugih ustanov, kar 331 zaposlenih pa je v tem tednu darovalo kri. Dobrodelni teden so zaokrožili z dnevom odprtih vrat za člane 56 društev (40 gasilskih in 16 društev bolnikov), ki združujejo številne prostovoljce.
Odkritja zlate dobe islamske civilizacije
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani si še do 2. julija lahko ogledate razstavo 1001 izum – odkritja zlate dobe islamske civilizacije. Čeprav je trajala približno tisoč let in se je raztezala od Kitajske do Španije o njej ne vemo kaj dosti. A dosežki in izumi učenjakov različnih veroizpovedi in kultur, nastali v času od 7. od 16. stoletja, so odločilno vplivali na razvoj znanosti, tehnologije in kulture. Ali veste, kdo je ustanovil prvo univerzo na svetu? Ste vedeli, da so kemiki muslimanskega sveta že v 8.
-
Danes je v prostorih Hiše EU v Ljubljani je potekalo uradno odprtje Tedna Evrope, na katerem so o pomenu zdrave in varne hrane ter preskrbe z njo spregovorili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Klemen Žumer in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin ter predstavnik MO Ljubljana Gorazd Maslo.
Letošnji Teden Evrope se je pričel v ponedeljek in se bo končal v soboto, 9.maja. Ves ta čas bodo potekale brezplačne delavnice, predavanja, stojnice z zaščitenimi izdelki, pokušanje hrane, razstave, jezikovne kavarne. Osrednje prizorišče dogodkov je v in pred Hišo EU na Bregu 14 v Ljubljani. Pogovori so namenjeni samooskrbi, socialnem podjetništvu na podeželju in pravični trgovini. Obiskovalci bodo lahko izvedeli, kako pridobiti prave informacije o živilih. V atriju Hiše EU je na ogled razstava Kmetijstvo je zakon!, ki so jo navdahnili mladi inovativni kmetje.
Za večjo prometno varnost starejših v savinjski regiji
Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dalj časa počutili varne in da bi čim dalj časa ostali mobilni, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, Policijo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Združenjem FORTOX in drugimi pripravili projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. Maja bosta dva dogodka v savinjski regiji, in sicer 7. maja v Radljah ob Dravi pri Marenberškem mladinskem hotelu in 8. maja v Zrečah pri dvorani krajevne skupnosti. Oba dogodka sta brezplačna, začneta pa se ob 9.45. Udeleženci bodo lahko osvežili znanje iz prometnih predpisov in pravil, se podučili o varni vožnji po avtocesti in hitri cesti, dobili praktične nasvete o zdravstvenih kriterijih in se celo preizkusili v vožnji z inštruktorjem.
Prvi maj je opomin, da ni nič samoumevnega
Ob 1. maju, prazniku dela je ministrica dr. Anja Kopač Mrak zapisala: "Spoštovani delavci in delavke! Ob prazniku dela je prav, da se spomnimo na generacije pred nami, ki so se borile za delavske pravice in za osemurni delavnik. Prvi maj je namreč opomin, da nič ni samoumevnega. Za vse se je potrebno boriti.
Žal je zdaj videti, da smo na veliko pravic pozabili. V družbi namreč opažam dve skrajnosti. Čeprav je gospodarska rast - tudi zaposlovanja je bilo v marcu toliko, kot že leta ne - je še vedno veliko brezposelnih. Na drugi strani pa je preveč ljudi prisiljenih v to, da delajo več kot osem ur, imajo vse manj pravic in za to niso ustrezno plačani. Torej nekateri preveč, drugi nič. Tu bomo morali najti ravnovesje, da ne bomo v nekaj letih zapravili vsega, za kar so se borili stoletja.
