V Ljubljani se od praznika slovenske kulture, 8. februarja odvija nov festival - LUV fest ali Festival Umetnosti in Vandranja. Povezuje številne ljubljanske kulturne institucije, umetnike, hotelirje, gostince in druge ponudnike. Zaključil se bo  12. marca, na dan, »ko se ptički ženijo« in ko bodo po Gradaščici zaplavali gregorčki.

Udeležite se katerega od posebnih doživetij, ki so jih v Javnem zavodu Turizem Ljubljana pripravili za otroke, odrasle, zaljubljene pare in tudi samske.

Med drugim se lahko udeležite posebnih vodenje po mestnih muzejih in galerijah, zlatarske in lončarske delavnice, ki sta namenjeni zlasti  zaljubljenim parom, ter Noč erotičnega filma (10. in 14. februarja) v Kinodvoru.

 Za slovenski kulturni praznik, 8. februar, javni zavodi in nevladne organizacije s področja kulture pripravljajo raznolik program za vse generacije.

Osmega februarja bo spet »v živo« Prešernov smenj v Kranju, ki je ena najbolj prepoznavnih prireditev ob kulturnem prazniku. Odprti bodo kulturni hrami, ki na ogled postavijo svoje bogate vsebine. Obiščete lahko Prešernovo hišo, Mestno hišo in grad Khislstein, kjer je na ta dan vstop brezplačen. Med sprehodom po mestu si lahko ogledate še sejem domače in umetnostne obrti in poslušate recitacije Prešernovih pesmi.

 Pionirski dom – Center za kulturo mladih vabi na premierno uprizoritev predstave Fantek in punčka, ki bo v sredo, 8. februarja, ob 18. uri v Festivalni dvorani v Ljubljani.

To je lepa priložnost, da se ob kulturnem prazniku družijo babice in dedki ter vnukinje in vnučki.  Predstava Fantek in punčka je nastala po istoimenski knjižni uspešnici pesnika, dramaturga in publicista Blaža Lukana, ki je bila nagrajena z Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo leta 2021. Pesnik črpa navdih iz otrokovega doživljanja sveta, ki ga prelije v poezijo. V knjigi prisrčnih pesmi, ki nagovarjajo prav vso družino, se fantku in punčki godijo različne stvari – je smeh in veselje, je hipna žalost in jeza, je igra in čudenje in tisoč vsakdanjih drobnarij, iz katerih je spleteno otroštvo. A vselej je zanju pripravljen tudi topel mamin in atov objem.

 

Ta mesec se bodo pokojnine po napovedih redno uskladile za 4,9 odstotka, izplačan pa bo tudi poračun za januar. Kakšno je stanje pokojninske blagajne in tudi o tem, kdaj nas čaka nova reforma obveznega pokojninsko-invalidskega sistema zavarovanja ter kaj naj bi prinesla, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.

Lani so bile izvedene tri uskladitve pokojnin: januarja dodatna v treh različnih višinah, februarja redna (4,4 odstotka), novembra in decembra pa začasna (4,5 odstotka). Kako pa kaže za letos?

AKTUALNO

Številne posameznice in posamezniki so v zadnjem času ostali brez osebnega zdravnika, tako so jim kršene osnovne človekove pravice, čakalne dobe na specialistične preglede in posege so (pre)dolge, nekaterim zdravnikom (zasebnikom in koncesionarjem) je omogočeno kovati dobičke na plečih javnega zdravstva, na ta način pa spodbujajo razlikovanje med bolnimi ljudmi ...

Slovensko zdravstvo je zares hudo bolno, pravijo nekateri naši bralci in bralke, ki so desetletja plačevali vse potrebne zdravstvene prispevke, in to še vedno počno. Prva je zapisala, da je pri svojih 79 letih kot srčna bolnica dobila iz Zdravstvenega doma Ljubljana »prijazno« sporočilo, da se je njena zdravnica upokojila in si mora zato poiskati drugo zdravnico ali drugega zdravnika. In čeprav to počne že dva meseca iz dneva v dan, tudi s pomočjo računalnika, ga ne najde v bližini. Živi sama, avtomobila nima, sorodnikov pa tudi ni v bližini.

Dnevni center za začasne nastanitve

V Novem mestu so ob praznovanju 43. rojstnega dne doma starejših občanov odprli dnevni center z začasnimi nastanitvami, ki je velika pridobitev za celo regijo. Kot je dejala direktorica doma Milena Dular, so jo simbolno poimenovali Ajda – po rastlini, ki dozori pozno v jeseni in je eno izmed najbolj hranilno bogatih živil, tako kot so v jeseni življenja polni bogatih izkušenj in modrosti njihovi stanovalci in uporabniki. Opozorila pa je tudi, da se tudi v njihovem domu spopadajo s perečo kadrovsko podhranjenostjo.

Anketa

Sogovornike smo vprašali, kako ravnajo, da pri vsakdanjih stroških prihranijo evro ali dva.

Neda Luznar, upokojena profesorica zdravstvene vzgoje, Ljubljana: »Elektriko v gospodinjstvu poskušam uporabljati varčno. Kupujem samo aparate z oznako varčni uporabniki elektrike. Vse žarnice sem zamenjala z LED sijalkami. Večje potrošnike priklopim v času, ko je tok cenejši. Ne kuham in ne ogrevam vode in prostorov na elektriko. Me pa zelo moti, da je omrežnina s trošarino skoraj enkrat višja od dejanske porabe. Pri nas so zelo pogoste cene storitev pavšalno določene, kar velikokrat ni pošteno do potrošnika.«