Aktualno

Pridelava zelenjave v rastlinjakih je za evropski trg še posebno pomembna v zimskih mesecih. Največ je pridelajo v Španiji (dobre štiri milijone ton letno), ki jo zato imenujejo tudi »zimski vrt Evrope«. Rastlinjaki so razširjeni predvsem na skrajnem jugu, kjer je podnebje najtoplejše, saj se zimske nočne temperature redko spustijo pod deset stopinj Celzija, imajo pa tudi več kot tristo sončnih dni letno.

Gojenje zelenjave v rastlinjakih, grajenih pretežno iz plastičnih materialov, se je začelo v sedemdesetih letih preteklega stoletja v okolici pristaniškega mesta Almeria. Uporaba poceni polietilenske folije, napete na sprva improviziranih nosilcih, je omogočila ohranjanje temperature in vlage tudi v hladnejših nočeh. Pridelki so rasli hitreje, prav tako so bili bolj zavarovani pred škodljivci, neposredno sončno pripeko, vetrom in občasnimi nalivi. Donos na hektar se je povečal tudi za trikrat v primerjavi s klasično pridelavo na prostem.

 »Naravna bogastva in lepote so vir, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo, zatorej s spoštljivo ljubeznijo do vsega, kar je s tem povezano.« Zavezi iz Častnega kodeksa slovenskih planincev Planinska zveza Slovenije (PZS) sledi že 130 let.  

Visok jubilej ene od najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij in hkrati najbolj množične športne organizacije v Sloveniji so obeležili na prireditvi v Kinu Bežigrad v Ljubljani. Slavnostna govorca sta bila minister za gospodarstvo, turizem in šport  Matjaž Han in predsednik PZS Jože Rovan. Slednji je med drugim poudaril, da se planinci od nekdaj izkazujejo kot varuhi naravnega okolja »in tej zavezi želimo slediti tudi vnaprej; s primernim samoomejevanjem pri planinskih aktivnostih, z vzornim vzdrževanjem poti, z energetsko in okoljsko posodobitvijo koč. Pri slednjem pričakujemo pomoč države, kajti v gorah se kljub pomembnemu prispevku prostovoljnega dela čisti ekonomski račun pač ne izide.«

 Jutri, 1. marca, ob 12. uri bo začel delovati klicni center za pomoč uporabnikom zdravstvenega sistema, ki jim bo v pomoč in podporo pri urejanju administrativnih in organizacijskih vprašanj.

Na brezplačni telefonski številki 080 18 01 bodo klicatelji vsak dan od 9. do 16. ure lahko dobili informacije, kje delujejo ambulante za zavarovane osebe brez izbranega zdravnika, kateri zdravnik (splošni, ginekolog, pediater …) še sprejema paciente ali pa jih bo operater usmeril na pristojno ustanovo, če ne vedo, kam bi se obrnili. Kot pa je na predstavitvi klicnega centra poudaril minister Danijel Bešič Loredan, številka 080 18 01 ne nadomešča številke 112 niti ne nudi zdravljenja pacientom. S klicnim centrom želijo vsem prebivalcem omogočiti dostop do informacij (da telefoni ne bi zvonili v prazno, ko kličejo v zdravstveni doma ali drugo zdravstveno ustanovo); hkrati pa na ta način na ministrstvu zbirajo podatke o tem, kakšne težave imajo uporabniki. Podatke bodo posredovali izvajalcem zdravstvenih storitev in potem preverjali, ali so ustrezno uredili razmere, je poudaril minister.

 V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani se bo do nedelje odvijal festival zvončkov.  V treh dneh se bodo zvrstili različni dogodki: predavanja, otroške delavnice, prodajna razstava zvončkov, voden ogled po Botaničnem vrti in lov na zvončke, ko bodo tisti, ki bodo v  tropskem rastlinjaku našli vse zvončke  dobili lonček s pravimi zvončki.

Direktor vrta Jože Bavcon je dejal, da je raznolikost slovenskega zvončka Sloveniji prinesla prepoznavnost v svetovnem merilu.  Zvončki so rastlinska vrsta z zelo stabilnim genotipom. So konzervativni in čakajo, svoj "ritem pa bodo premaknili, ko bodo nastopile res obsežnejše podnebne spremembe".

 Pod geslom Beseda zdravi se začenja preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Tokrat je pozornost namenjena otrokom in drugim svojcem alkoholikov, saj prekomerno pitje povzroča veliko stisk, zato naj bo to predvsem spodbuda k odpovedi alkoholu kot znamenju solidarnosti z vsemi, ki zaradi alkohola trpijo. Akcija poteka od danes do sobote, 8. aprila, kar je sicer nekoliko več kot 40 koledarskih dni.

 V tretjini družin, ki se na Karitas obrnejo po pomoč se pojavlja alkoholizma, zato ocenjujejo, da zaradi alkoholizma v družini trpi več kot 70.000 otrok. To ima zanje posledice, predvsem tam, kjer se pojavljajo tudi nasilje, zlorabe in zanemarjanje, je dejal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Glavno sporočilo akcije 40 dni brez alkohola je zato poziv vsem, naj nekaj naredimo, da otrokom ne bomo jemali njihovega otroštva. Pri Slovenski karitas, kjer akcijo pripravljajo že 18. leto zapored, si želijo, da bi se lahko akcija odvijala skozi vse leto. Skupni cilj vseh preventivnih aktivnosti in sodelujočih v akciji je namreč vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola. Z vsemi aktivnostmi želijo sporočiti, da obstaja veliko alternativ pitju alkohola in tudi veliko možnosti za pomoč vsem, ki se zaradi tega soočajo s posledicami in stiskami.

 Vodnikova domačija je literarna hiša, ki razvija številne dogodke, povezane s knjigami, pod eno streho združuje programe za otroke in odrasle in skrbi za dediščino Valentina Vodnika.  Zaradi obnove se je iz Šiške začasno preselila v središče Ljubljane, v Trubarjevo hišo literature na Stritarjevi 7. V gostujoči hiši so začeli z dnevi odprtih vrat, ki bodo trajali do 24. februarja in jih namenjajo seznanjanju in druženju obiskovalcev, ki morda njihovega delovanja še ne poznajo.

Prihodnji teden bo v torek pogovor o literaturi Afrike, četrtki pa so namenjeni seriji Ispeci pa reci, v okviru katere Maida Džinić ob džezvi kave gosti posameznike in odpira vprašanja, povezana z območjem nekdanje Jugoslavije. Dneve odprtih vrat bo prihodnji petek sklenil pogovor o romanu Zakaj ne pišem Dijane Matković. Več informacij in program najdete na povezavi www.vodnikovadomacija.si

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je na današnji seji odločil, da se pokojnine februarja redno uskladijo za 5,2 odstotka, izveden pa bo tudi poračun od 1. januarja. Upokojencem bodo višji zneski izplačani konec februarja.

Sistemski pokojninski zakon določa, da se redna uskladitev izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Pri uskladitvi je treba v 60 odstotkih upoštevati rast plače, v 40 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin. Rast povprečne bruto plače je bila lani 2,8-odstotna, povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin pa 8,8-odstotna, je dejal direktor sektorja za izvajanje zavarovanja na zavodu Andraž Rangus. Po njegovih besedah 60 odstotkov od 2,8-odstotne rasti plač znaša 1,68 odstotka, 40 odstotkov od rasti cen življenjskih potrebščin pa 3,52 odstotka, medtem ko je seštevek obeh deležev 5,2 odstotka. Zavod bo za tokratno uskladitev namenil več kot 330 milijonov evrov letno. 

 V Sindikatu upokojencev Slovenije opozarjajo na vse težji položaj upokojenk in upokojenk zaradi višanja osnovnih življenjskih stroškov, zlasti hrane in ogrevanja. Zato sindikat od vlade pričakuje zvišanje pokojnin in to kar za 10 odstotkov.

Jutri naj bi bilo znano, za koliko se bodo pokojnine uskladile redno, po zakonu. Po predvidevanjih naj bi bila uskladitev 4,9 odstotka. Ob tem pa v sindikatu upokojencev zahtevajo še dodatno uskladitev pokojnin v višini enega odstotka, ki naj bi jim ga vlada dolgovala iz leta 2021, ter izredno uskladitev za 4,4 odstotka. Ta temelji na izračunu iz lanskega leta, ki ni bil realiziran kljub skupnim prizadevanjem z Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus), so dejali na novinarski konferenci.

 Zavod Dobra pot iz Brkinov skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščini tudi z zbiranjem izkušenj in spominov starejše generacije. Nalašč za to so ustvarili aplikacijo Zapisi spomina, ki omogoča beleženje in objavljanje spominov starejših o najrazličnejših vidikih življenja v preteklosti.

S pobudo opozarjajo na pomen ohranjanja ustnega izročila, povezujejo generacije ter spodbujajo prenos znanj med starejšimi in mlajšimi. Aplikacijo najdete na povezavi https://zapisi-spomina.dobra-pot.si, registrirajte se ter sledite napotkom za branje ter dodajanje zapisov, fotografij ali videozapisov.