Povezovanje kulture branja in gibanja

Rdeča nit letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja, ki je eden večjih dogodkov za dvig bralne kulture in bralne pismenosti prebivalcev in bo potekal od 8. septembra do 9. oktobra, je spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Med številnimi dogodki, ki jih pripravljajo knjižnice, šole, razna društva, domovi starejših občanov in druge ustanove, bodo branja v naravi, literarne ekskurzije oziroma vodenja ter tematske in pravljične poti, na katerih bodo udeleženci spoznavali rojstne hiše in obeležja avtorjev, obiskovanje knjigobežnic in vzpostavljanje novih ter oblike povezovanja med branjem in različnimi športnimi dejavnostmi. Podrobnosti najdete na spletni strani: https://nmsb.pismen.si/dogodki/.

Od 27. do 29. septembra se bo odvijal Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). V Cankarjevem domu v Ljubljani bo ta največji dogodek za starejše v Evropi že enaindvajsetič zapovrstjo gradil most med generacijami.

Slavnostno odprtje festivala organizatorji pripravljajo v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, prireditev bodo obiskale tudi delegacije predstavnikov upokojenskih organizacij iz devetih držav.

Rdeča nit letošnjega strokovnega programa bo digitalizacija za vse generacije. O digitalizaciji družbe in države bo govora tudi na eni od osmih okroglih miz v sklopu strokovnega programa. Strokovne razprave bodo potekale še o drugih aktualnih temah, na primer o bivalnih pogojih in celostni oskrbi starejših, dvajsetletnici madridskega akcijskega načrta o staranju ter o gerontologiji in geriatriji, dolgoživosti in jeziku kot orodju za vključenost in krepitev moči. Spoznali boste lahko pestre dejavnosti dnevnih centrov aktivnosti Mestne zveze upokojencev Ljubljana OPZDU, ki je poleg podjetja Proevent soorganizatorica festivala.

Verz iz ene najlepših Kajuhovih pesmi Za mir bom govoril je geslo 61. srečanja nekdanjih internirank in internirancev, ki se bo odvilo v nedeljo, 4. septembra 2022 v Portorožu.

Tovariško druženje internirank, ki so del svoje mladosti preživele kot »brezimne« številke v taborišču Ravensbrück in Auschwitz, je z leti preraslo v protivojno manifestacijo številnih žrtev vojnega nasilja. Vsako leto se jim pridružijo še politične zapornice in zaporniki nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnanci, ukradeni otroci ter seveda njihovi svojci in prijatelji. 

Danes je mednarodni dan psov. Na ta dan, ki ga je leta 2004 predlagala ameriška aktivistka za pravice živali Colleen Paige, naj bi se spomnili, da si vsak pes na svetu zasluži dobro življenje. Poleg tega naj bi z njim med ljudmi spodbudili zavedanje, da so posvojeni psi iz zavetišč prav tako čudoviti življenjski sopotniki.

Izvor človekovega najboljšega prijatelja sega v davno prazgodovino. Ljudje in psi so si dolga stoletja delili vse - hrano in življenje. Vsa ta leta so psi zagnano pomagali človeku pri lovu in varovanju živine, opravljali so tudi vlogo vodnikov, čuvajev hiš in stanovanj, smetarjev, vojnih tovarišev ... Danes pa so psi predvsem človekovi družabniki.

 Vlada bo prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter invalidom pomagala premagovati draginjo z enkratnim energetskim dodatkom v višini  200 evrov za posameznika. Nakazali ga bodo v času od 1. novembra do 31. marca prihodnje leto.

Kot je pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec bodo pomoč namenili tistim, ki jo najbolj potrebujejo, to so socialno ogrožena gospodinjstva in invalidi. Tako bo energetski dodatek dobilo 54.000 prejemnikov denarne socialne pomoči,  med njimi so tudi zaposleni, ki zaradi nizkih plač prejemajo še denarno socialno pomoč. Dobili ga bodo tudi prejemniki varstvenega dodatka. Teh je okoli 9000, večina so upokojenci z nizkimi pokojninami. Samska oseba bo prejela 200 evrov dodatka. V enostarševski družini se bo dodatek v višini 200 evrov povečal za 118 evrov za vsakega otroka oz. za polovico tega zneska, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. V družinah z več člani se bo  pomoč prav tako seštevala. Če sta na primer v gospodinjstvu dva socialno ogrožena in oba brezposelna člana, bosta prejela 314 evrov pomoči, dodatno bo ta višja v primeru otrok.

 V Mozirskem gaju je na ogled največja razstava eksotičnih živali na prostem – 28. Bioexo. Na ogled je pet šotorov z različnimi živalmi. V največjih šotoru za kače lahko med drugim vidite mrežaste in burmanske pitone, v posebnem šotoru s kuščarji pa bradate agame, varana, teguja, kajmana, razne legvane ter različne kameleone. V kotičkih dotika se lahko pod nadzorom predstavnikov Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo dotaknete raznih živali. Pripravljajo tudi posebne  delavnice za premagovanje predsodkov in strahu do živali.

Mačke, ki so ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, danes obeležujejo svoj svetovni dan. Po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) so ga prvič obeležili leta 2002, namenjen pa je spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici.

Na svetu naj bi živelo več sto milijonov mačk, poznamo pa okoli 60 pasem. Dolgo je veljalo, da se je udomačevanje mačk začelo v starem Egiptu, kjer so jih častili že približno 3100 let pred našim štetjem. Vendar pa so nedavna odkritja v arheologiji in genetiki pokazala, da so mačke udomačevali že okoli leta 7500 pred našim štetjem v zahodni Aziji.