DOPLAČILO BREZ KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Bralec, ki je že krepko prekoračil 80 let, je opisal svojo izkušnjo z osebno zdravnico. K njej se je odpravil zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar je pozabil kartico zdravstvenega zavarovanja. Zdravnica mu je zaračunala pregled, čeprav je polno zdravstveno zavarovan. Zanima ga, ali je to dopustno in kako ravnati, če bi zdravstveno kartico izgubil.

Kartica zdravstvenega zavarovanja je javna listina, s katero zavarovana oseba uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in s katero zdravstveno osebje dostopa do podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje teh pravic. Izvajalci zdravstvenih storitev in pooblaščeni delavci ZZZS lahko zaradi preverjanja istovetnosti imetnika zdravstvene kartice zahtevajo od zavarovane osebe tudi osebno izkaznico ali drug osebni dokument.

PLAČILO STORITEV DOMSKE OSKRBE

Bralko zanima, ali so njeni sorodniki dolžni pomagati pri plačevanju storitev domske oskrbe. Zdaj sicer živi še doma, stara je 81 let in zdravje ji še dobro služi, vendar se to lahko hitro spremeni. Njena pokojnina verjetno ne bi zadoščala za plačilo domske oskrbe. Ima dva otroka – sina in hčerko, z obema se dobro razume. 

Pravni temelj obveznosti plačevanja storitev domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva je Družinski zakonik, ki določa, da morajo polnoletni otroci preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar pa najdlje toliko časa, kolikor so starši dejansko preživljali njih.

POMOČ NA DOMU

Bralka je stara 82 let in ji zaradi bolezni precej pešajo moči, zato se boji, da kmalu ne bo mogla več skrbeti zase. Od sorodnikov ne pričakuje pomoči, ne želi pa oditi v dom starejših občanov. Prihranjenega ima nekaj denarja za plačilo pomoči na domu, zanima pa jo, na koga se obrniti, kolikšen obseg pomoči lahko pričakuje in kako je s plačilom.

Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav, povezanih s starostjo, ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, tega pa v zadostnem obsegu ne zmorejo niti njihovi svojci ali sosedje. S pomočjo se posamezniku omogoči, da lahko čim dlje ostane v domačem okolju. Dobi lahko več vrst pomoči, na primer pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov), gospodinjsko pomoč (prinašanje hrane, priprava hrane, nabava živil, čiščenje, odnašanje smeti ipd.), pa tudi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. 

VAROVANJE PACIENTOVIH PODATKOV

Bralka se bliža upokojitvi. Pred kratkim je zdravnica ob rutinskem pregledu odkrila neko obolenje, ki bi lahko resno vplivalo na njeno zdravje. Zdaj se boji, da bo za to izvedel delodajalec, saj bi verjetno izgubila službo. Zanima jo, kako je z varovanjem njenih zdravstvenih podatkov.

Čeprav so se že dogajali primeri nezakonitega uhajanja informacij o zdravstvenem stanju pacientov, pa menim, da so njene skrbi odveč, saj zakonodaja v tem delu paciente dobro varuje, v primeru kršitev pa lahko osebe, ki so bile odgovorne za uhajanje informacij, odgovarjajo tako za prekršek kot tudi odškodninsko.

PRAVICA DO SAMOSTOJNEGA ODLOČANJA PRI ZDRAVLJENJU

Bralec ima že nekaj časa težave s hrbtenico. Sorodniki in osebna zdravnica ga prepričujejo, naj gre na operacijo, vendar je slišal, da je taka operacija v njegovih letih lahko tvegana. Zanima ga, ali jo ima pravico zavrniti. Kaj se bo zgodilo, če bo kdaj v stanju, ko ne bo več sposoben dati svoje privolitve?

Vsekakor lahko predlagano operacijo zavrnete in zaradi tega ne boste deležni nobenih pravnih posledic. Po zakonu imate namreč pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, brez vaše svobodne volje in zavestne privolitve pa ni dovoljeno opravljati medicinskih posegov. Izjema je, če bi taka zavrnitev ogrozila življenje ali huje ogrozila zdravje drugih.

PRAVICA DO URGENCE IN SAMOPLAČNIŠTVO

Bralka sprašuje, kdaj ima pacient pravico obiskati urgenco, da ga zaradi »nenujnega« stanja ne bi zavrnili, oziroma v katerih primerih mora obisk na urgenci plačati.

Urgenca oziroma splošna nujna medicinska pomoč je namenjena zdravstveni oziroma medicinski oskrbi, ki jo zdravnik oziroma zdravstveno osebje izvede pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe nujno zdravstveno ogrožena. Urgenco potrebujejo tudi osebe, katerih zdravstveno stanje se je nenadno in zelo hitro poslabšalo, kar je privedlo do življenjske ogroženosti. Obisk urgence oziroma nujne medicinske pomoči je torej »rezerviran« za res nujne primere.

CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU

Bralka je v zadnjem času prebrala veliko o nevarnih boleznih, ki jih povzročajo klopi, predvsem o klopnem meningoencefalitisu. Zanima jo, ali je cepljenje proti tej bolezni mogoče in ali je varno.

Vesel sem tega vprašanja, še posebej zato, ker je zavest o nujnosti cepljenja proti različnim boleznim v Sloveniji na precej nizki ravni. Klopni meningoencefalitis je resna in pogosto nevarna bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom takega klopa, ogroža pa predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov (to je predvsem spomladi in poleti, lahko pa tudi v drugem obdobju) zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.

PRAVICA DO DRUGEGA MNENJA

Bralca zanima, ali ima kot pacient v javni zdravstveni mreži pravico pridobiti (brezplačno) drugo mnenje o zdravstveni težavi. Obenem ga skrbi, da pri svoji zdravnici kasneje ne bi bil deležen enako kakovostne zdravstvene obravnave kot do zdaj.

Pravica do drugega mnenja je temeljna pacientova pravica in na zahtevo pacienta jo lahko poda zdravnik na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Vendar pa le zdravnik, ki ima po pridobitvi licence najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, za katero se zahteva drugo mnenje.

VAROVANJE ZDRAVSTVENIH KARTOTEK

Zadnje čase veliko govorijo o nemarnem varovanju zdravstvenih kartotek pacientov. Tudi bralka je bila priča, da so imeli do njenega kartona dostop skoraj vsi. Kako zakonodaja ureja te stvari?

Pacient ima v skladu z zakonom pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju. Podatki, ki so na primer v odklenjenih ali celo odprtih omarah na hodniku, seveda ne dosegajo standarda zaupnosti.

ZAMENJAVA OSEBNEGA ZDRAVNIKA

Bralka se je pred mesecem dni za stalno preselila iz Ljubljane na Dolenjsko. Zanima jo, ali lahko zamenja osebnega zdravnika, kako to poteka in ali jo je novi zdravnik dolžan sprejeti.

Če je bralka zdravstveno zavarovana, ima odprta vrata za svoboden izbor novega osebnega zdravnika. Tega si lahko izbere med zdravniki v zdravstvenem domu ali pa med zasebnimi zdravniki, ki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost na podlagi pogodbe z ZZZS.

Izbiro opravi tako, da pri zdravniku izpolni ustrezno listino. Da si bo svojo odločitev še dodatno olajšala, je določeno, da morajo zdravstveni zavodi ali pa zasebni zdravniki vidno objaviti seznam zdravnikov, ki si jih lahko izberete, skupaj z njihovim delovnim časom.

Običajno je, da si osebnega zdravnika izberemo v kraju novega bivališča, ni pa to obvezno. Edina razlika je v tem, da nimamo pravice do povračila potnih stroškov za potovanje do zdravnika, če si ga izberemo v kraju zunaj stalnega ali začasnega prebivališča.

Osebnega ginekologa si lahko izbere v javnem zdravstvenem zavodu (praviloma v zdravstvenem domu, izjemoma tudi v bolnišnici), lahko pa tudi med zasebniki, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS.