NAROČANJE PO TELEFONU

Bralka je razočarana nad neodzivnostjo osebne zdravnice. Pravi, da se je na pregled pri njej skoraj nemogoče naročiti po telefonu – telefon je nenehno zaseden ali pa je vključena telefonska tajnica. Če pride do nje osebno, pa mora dolgo čakati, saj zdravnica pravi, da imajo naročeni pacienti prednost pred nenaročenimi. Zanima jo, ali je telefonsko naročanje v našem zdravstvu sploh še mogoče.

Slišim veliko pritožb pacientov v zvezi z neodzivnostjo nekaterih osebnih zdravnic oziroma zdravnikov Vsaj delno je neodzivnost posledica njihove velike obremenjenosti, to pa še ne pomeni, da jo opravičujem, saj se s takim ravnanjem občutno posega v osnovne pravice pacientov. Pacienti imajo namreč po zakonu pravico, da se njihov čas spoštuje, izvajalec zdravstvene dejavnosti pa mora svoje delo organizirati tako, da jim zagotovi čim hitrejšo zdravstveno obravnavo.

ZAVRNITEV MEDICINSKE POMOČI

Bralka  je imela bolečine v vratu, po domače »heksenšus«. Zaradi močnih bolečin se je odpravila k osebni zdravnici, ki pa je ni sprejela, ker ni bila naročena. Ponudila ji je, da se naroči na pregled naslednji teden in ji napisala recept za lekadol. Sestra ji je naročila, naj se naroči na pregled, če bolečine ne bodo popustile. Bralka je bila šokirana nad takim odzivom. Na urgenco ni upala, ker ve, da bi ji tam obisk zaračunali, zato sprašuje, ali je osebna zdravnica ravnala pravilno.

OBVEŠČENOST PACIENTA O NJEGOVEM ZDRAVSTVENEM STANJU

Bralka pozna pravico pacientov, da so seznanjeni s svojim zdravstvenim stanjem. Zanima pa jo, ali je mogoče, da zdravnik pacienta, če tako želi, ne obvesti o njegovem zdravstvenem stanju. Če pri njenem možu, ki je precej bolan, odkrijejo dodatno resno bolezen, bo taka informacija usodno poslabšala njegovo zdravje.

Pacient ima pravico, da je v procesu zdravljenja obveščen o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe kot tudi o cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, o mogočih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve, kot tudi o morebitnih drugih možnostih zdravljenja in postopkih in načinih zdravljenja, ki v Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ko razmišljamo o tem, da bi nekomu zapustili ali podarili določeno premoženje, ali pa ko nam nekdo omeni, da nam ima namen zapustiti ali podariti določeno premoženje, se naše misli običajno vrtijo le okoli tega, kako bo to vplivalo na spremembo našega premoženjskega stanja, redkeje pa okoli tega, ali nas bo taka sprememba premoženjskega stanja kaj stala tudi v odnosu do države.

Zato se zdi koristno, da v tem prispevku opozorim na to, kako so v Sloveniji obdavčene dediščine in darila. Višino davka na dediščine in darila sicer ureja zakon o davku na dediščine in darila, predmet obdavčitve pa je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek.

ČIŠČENJE ZOBNEGA KAMNA 

Bralka sprašuje, ali drži, da je treba v celoti plačati čiščenje zobnega kamna, tudi če si osnovno in dodatno zavarovan. Zanima jo tudi, kako je, če si zavarovan kot brezposelna oseba, ki ima osnovno in dodatno zavarovanje. 

Najprej bi želel poudariti, da zdravstveno zavarovanje (ne glede na to, ali gre za obvezno ali dopolnilno zdravstveno zavarovanje) krije le omejen obseg zobozdravstvenih storitev.

Kot zavarovana oseba ima bralka na njeno zahtevo pravico do letnega pregleda, zdravljenja zob, njihovega polnjenja (plombiranja) in nadgrajevanja, do rentgenske diagnostike zobovja in čeljustnic, zdravljenja vnetnih in drugih sprememb ustne sluznice ter oralnokirurških in maksilofacialnih operativnih storitev.

ČAKALNE DOBE

Bralka ima težave z revmo. Odločila se je za pregled pri revmatologu, ki ji ga je priporočila sestra, zdaj pa nanj čaka že več kot eno leto. Slišala je, da bi moral biti pregled opravljen najkasneje v enem letu. Zanima jo, kako je s čakalnimi dobami.

Čakalne dobe za marsikatero storitev v Sloveniji so nedopustno dolge. Problem je tudi napačna praksa številnih izvajalcev, ki paciente najprej razvrščajo (triažni postopek) in šele nato vpišejo v čakalne sezname. To ustvarja zmedo v sistemu, saj se dogaja, da so objavljeni neverodostojni podatki o številnih čakalnih dobah.

PREVOZ Z REŠEVALNIM VOZILOM

Bralko zanima, v katerih primerih so pacienti upravičeni do prevoza z reševalnim vozilom. 

Do prevoza z reševalnim vozilom so načelno upravičene vse zavarovane osebe, vendar pa pod osnovnim pogojem: kadar zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. To so primeri nujnih prevozov, ko je treba zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo posledico za življenje ali zdravje pacienta, za zdravje drugih, in v vseh primerih, ko pacient potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, nadalje primeri prevozov, ki sicer niso nujni, ampak gre za prevoz gibalno oviranega pacienta do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj ali prevoz osebe na dializo in z nje, primeri, ko se ugotovi, da bi bil prevoz pacienta z javnim prevoznim sredstvom lahko škodljiv, in pa prevozi pacienta s spremstvom zdravstvenega delavca.

FINANCE IN MI 

Številni starejši občani v času, ko jim že nekoliko pešajo moči, razmišljajo, kako poskrbeti za to, da se bodo v tretjem življenjskem obdobju počutili varneje. Na primer tudi tako, da bi si zagotovili pomoč pri določenih neizbežnih hišnih opravilih, prevozih, nakupih zdravil ipd.

Ker (žal) živimo v času, ko vsako uslugo na tak ali drugačen način plačamo, tudi sorodniki in prijatelji starejših občanov pričakujejo za svojo pomoč kakšno nadomestilo.

Seveda bi bilo najbolje, če bi med njimi obstajali tako dobri odnosi, v skladu s katerimi bi veljalo, da je pomoč starejšim samo po sebi umevna moralna dolžnost mlajših sorodnikov. A ker pogosto ni tako, si je treba pomoč zagotoviti tudi v obliki enega izmed pravnih poslov, ki tako obveznost pomoči tudi pravno utrdi.

FINANCE IN MI

Recimo, da ste od sorodnika podedovali 50.000 evrov ali pa ste ta znesek zadeli na loteriji ali pa ste bili res pridni in ste ga v dvajsetih ali tridesetih let privarčevali. Postavlja se vam vprašanje, kaj storiti s tem denarjem. Kako ga investirati? Ali ga sploh investirati? Ga položiti na banko, ga spraviti v »štumf« za hude čase? Ali pa ga kar (počasi) porabiti?

Verjetno vam bo vsak (poznavalec) svetoval malo drugače, kar ni nič nenavadnega, saj imajo ljudje različne izkušnje, različne strategije, različne značaje.

OBLIKOVANJE CEN ZDRAVIL

 Bralko zanima, kako se v Sloveniji oblikujejo cene zdravil in ali lahko višino njihove cene omeji država zaradi javnega interesa.

Cene zdravil se lahko oblikujejo prosto, torej na tržni osnovi, v nekaterih primerih pa je cena zdravil lahko tudi regulirana.

Če se izkaže, da gre za varovanje javnega zdravja, lahko minister določi zdravila, katerih cene se sicer oblikujejo prosto, torej na tržni osnovi, a morajo lekarne (in drugi subjekti, ki se ukvarjajo s prometom z zdravili) Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) posredovati podatke o nabavnih in prodajnih cenah teh zdravil ter o količini prodanih zdravil v določenem časovnem obdobju.