NOVOSTI ZA PACIENTE

Bralka je slišala, da se z novim letom izboljšuje položaj pacientov glede čakalnih dob, čakanja v ordinaciji, pridobitve drugega mnenja ipd. Zanima jo, katere stvari bodo za paciente ugodnejše.

Že decembra 2017 oziroma januarja 2018 sta oziroma bosta začeli veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti in novela zakona o pacientovih pravicah, prav tako so z novim letom začele veljati nekatere določbe zakona o zdravniški službi, ki pomembno vplivajo na pacientove pravice.

FINANCE IN MI

Bralčeva žena je s podjetjem ELES sklenila pogodbo o služnosti na parceli za daljnovod, za to ji je ELES nakazal določeno vsoto in ob tem navedel znesek »akontacija dohodnine«. Zanima jo, ali so upokojenci ob teh nadomestilih upravičeni do povračila plačane dohodnine in v kolikšnem odstotku. 

Nadomestilo, ki ga je bralčeva žena prejela zaradi vzpostavitve negativne služnosti, se davčno obravnava kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem. V skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 75. člena ZDoh-2 se namreč tudi nadomestilo za negativno služnost šteje za dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Navedeni člen določa, da se za oddajanje premoženja v najem štejejo tudi »drugi primeri uporabe premoženja, kadar tisti, katerega premoženje uporablja nekdo drug, ki ima pravico, da od lastnika premoženja zahteva opustitev določenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrševati na svojem premoženju, prejme ustrezno nadomestilo, če ni s tem zakonom drugače določeno«.

ZDRAVILSKA DEJAVNOST

Bralkina sestra, ki ima težko bolezen, se zadnje čase zdravi tudi pri zdravilcih. Bralka se boji, da je marsikdo med njimi »prodajalec megle«, zato jo zanima, kdo pri nas lahko opravlja zdravilsko dejavnost oziroma ali nad zdravilci sploh izvajajo nadzor.

Zdravilsko dejavnost lahko opravljajo zdravilci, ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo in obenem opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, poleg tega pa morajo imeti tudi veljavno licenco.

FINANCE IN MI

Poslovna prebrisanost ne pozna meja. Številna podjetja so tako rekoč stalno na preži, ko iščejo načine, kako na etično sporen, a še vedno (pogojno) zakonit način s svojimi strankami skleniti pravni posel, ki bo zanje ugodnejši kot za stranko. Kot eden izmed najpriročnejših načinov za sklepanje takih nekorektnih pravnih poslov se je izkazal drobni tisk v pogodbah oziroma splošnih pogojih poslovanja, ki ga še posebej obsežno uporabljajo podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami (banke, zavarovalnice, hranilnice, investicijske družbe ter druga podjetja, ki se ukvarjajo s posojanjem denarja).

Čeprav si po nekaterih anketah dobra tretjina Slovencev varčevanja sploh ne more privoščiti ali pa si ga zaradi značajskih lastnosti niti ne zna privoščiti, ostaja dejstvo, da smo Slovenci med varčnejšimi narodi v Evropi. Zgodovina in tradicija sta naredili svoje – pregovorna slovenska skromnost se namreč kaže tudi v varčevanju.

Vendar pa moramo biti, če želimo kakovostno varčevati, tudi malo ekonomisti in tudi delček pravnega znanja ni odveč. Vedeti moramo namreč, da so nekatere oblike varčevanja že nekoliko preživete in niso finančno racionalne – v mislih imam predvsem varčevanje v obliki bančnih depozitov (vezave denarja) v bankah. Obrestne mere za take oblike varčevanja so izjemno nizke, v večini primerov pod odstotkom letno, in če ob tem upoštevamo še inflacijo, ki trenutno znaša 1,4 odstotka letno, hitro ugotovimo, da na ta način naš denar celo izgublja vrednost.

SPOŠTOVANJE PACIENTOVEGA ČASA

Bralca zanima, ali drži, da se je spremenila zakonodaja na področju čakalnih dob, in ali prinaša kaj novega. 

Zakonodaja s področja pacientovih pravic se je letos jeseni res nekoliko spremenila, novela zakona je že sprejeta, večina določil pa se bo začela uporabljati ob koncu letošnjega leta.

Kar zadeva spoštovanje pacientovega časa, novela zakona določa, da mora izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe poskrbeti za najkrajši možni čakalni čas in čakalno dobo v okviru razumnega časa. Delo mora organizirati tako, da je pacientu zagotovljena čim hitrejša zdravstvena obravnava. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pacienta obravnavati v skladu z vrstnim redom na čakalnem seznamu oziroma v naročilni knjigi in vrstnega reda načelno ne sme spreminjati.

V nakupovalni praksi ni malo primerov, ko kupimo nekaj, za kar se kasneje izkaže, da ne deluje tako, kot bi moralo, oziroma ima napako. Neredko se potem zgodi, da nezadovoljni kupci odvihrajo nazaj v prodajalno, kjer se grdo skregajo z nič hudega slutečimi prodajalci, češ, z izdelkom, ki sem ga pošteno plačal, ste me opetnajstili.

Take jeznorite reakcije so običajno povsem odveč. V Sloveniji je namreč uveljavljena zakonodaja, ki je zelo zaščitniška do potrošnika in v skladu s katero ima na voljo celo vrsto jamčevalnih zahtevkov, ki jih lahko uveljavlja do prodajalca (v nekaterih primerih pa celo do proizvajalca) in s katerimi lahko večinoma dokaj gladko doseže, da v razumnem roku dobi izdelek, ki brezhibno deluje.

POVRAČILO POTNIH STROŠKOV

Bralka z možem, ki ima že dalj časa resne duševne težave, stanuje v bližini Murske Sobote. Pred kratkim je dobil napotnico za diagnostični pregled pri specialistu psihiatru v Ljubljani. Zanima jo, ali lahko mož, ki so mu odvzeli vozniško dovoljenje, uveljavlja povrnitev potnih stroškov.

Mož ima, če je zdravstveno zavarovan, pravico do povračila potnih stroškov, in sicer kadar mora zaradi zdravljenja potovati k izvajalcu v drug kraj. V konkretnem primeru ima pravico za potovanje do psihiatra. Prav tako ima tudi pravico do povračila stroškov prehrane, če bo zaradi uveljavljanja omenjenih zdravstvenih storitev zdoma več kot 12 ur. Seveda je do povračila teh stroškov upravičen le ob predložitvi računov.

UPRAVIČENOST DO ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA

Bralki so postavili diagnozo: revmatoidni artritis z zmanjšano gibljivostjo. Zdravila ji do zdaj niso kaj dosti pomagala. Zanima jo, ali ima pravico do zdraviliškega zdravljenja in kakšen je postopek za odobritev.

Temeljno pravilo je, da so do zdraviliškega zdravljenja upravičene zavarovane osebe na podlagi odločbe ZZZS, če se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, ki jih sicer podrobneje določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, in če je z izvedbo tega zdravljenja pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti.