DEDOVANJE OTROK IZ PRVEGA ZAKONA

Bralka je imela težko otroštvo. Oče je bil nasilen, še po njeni polnoletnosti je zahteval, da mu izroča ves zasluženi denar. Enako je ravnal tudi z njenimi sorojenci in materjo. Ker otrokom ni pustil, da bi spali v domači hiši, so si na dvorišču postavili svojo hišo. Vendar je bil tudi na tej vpisan oče kot edini lastnik. Po materini smrti se je oče drugič poročil. Z otroki je prekinil vse stike. Oče je pred kratkim umrl. Že pred njim je umrla njegova druga žena, ki je imela hčer, ta pa naj bi podedovala vso zapuščino po svoji mami in po bralkinem očetu. Bralko zanima, ali lahko dedujejo tudi otroci iz prvega zakona.

ZAPUŠČINA VNUKU

Bralka bi rada skupaj z možem premoženje zapustila vnuku, ki je še mladoleten. Otroci so namreč dobro preskrbljeni in ne potrebujejo ničesar. Bralka bi najrajši napisala oporoko, vendar želi, da bi vnuk po njeni smrti ali po smrti njenega moža skrbel za tistega od njiju, ki bo ostal sam. Zanima jo, kako naj to uredita.

Bralka ima več možnosti, vendar se mora najprej pogovoriti z vnukom, kaj je dejansko pripravljen prevzeti nase. Dokler je vnuk mladoleten, ga zastopajo njegovi starši, praviloma pa tudi ne more biti sklenjena pogodba, ki bi ga kakor koli bremenila. S sklepanjem morebitne pogodbe o dosmrtnem preživljanju z vnukom bi bilo tako treba praviloma počakati do njegove polnoletnosti, nato pa je sklenitev takšne pogodbe odvisna tako od želja in volje bralke in njenega moža kot od želja in volje vnuka.

VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO

Bralka kupuje nepremičnino. V ta namen je prodajalcu že nakazala aro in dogovorila sta se, da bo v dveh mesecih plačala tudi preostanek kupnine, nato pa se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica. Bralko skrbi, kaj se bo zgodilo, če prodajalec morda vmes umre. Ali se bo sploh še lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica in kaj bodo storili dediči?

Plačilo are praviloma pomeni, da je s tem pogodba sklenjena. Ara je namreč znamenje tega, da so pogodbene obveznosti dogovorjene in dorečene. Vendar se pogosto beseda ara uporablja v drugačnem smislu, in sicer kot skesnina. O skesnini govorimo takrat, kadar se plača dogovorjeni znesek in se hkrati dogovori, da bo kupec prodajalcu pustil ta znesek, če se bo kasneje premislil in ne bo sklenil pogodbe o nakupu nepremičnine. Če pa se premisli prodajalec, pa je ta dolžan kupcu vrniti dvakratnik prejetega zneska, torej najprej sam znesek, potem pa kot kazen za odstop od namena prodaje še enako vrednost. Bistvena razlika med aro in skesnino je torej v tem, da pri ari odstop ni mogoč, pri skesnini pa je mogoče odstopiti proti plačilu določenega zneska.

 POSLOVNI DELEŽ NAMESTO STANOVANJA

Pred leti je bralka skupaj z možem na neobičajen način kupila stanovanje na Hrvaškem. Pravzaprav ni kupila stanovanja, pač pa poslovni delež v podjetju, ki je bilo lastnik več stanovanj. Podjetje je šlo kasneje v stečaj, stanovanje pa ni bilo prepisano na bralko. Bralka je s stečajnim upraviteljem sklenila pogodbo, s katero se je ta obvezal, da bo stanovanje prepisal nanjo. Do tega ni prišlo, zato ima bralka občutek, da se stečajni upravitelj izmika. Dodatna težava je, da je podjetje registrirano v Angliji.

IZROČILNA POGODBA

Bralec ima dva sinova, prvi živi z družino v bralčevem stanovanju že 30 let brezplačno in brez pogodbe, plačujejo samo stroške. Bralec živi s partnerko drugje. Vsa dela, menjavo strehe bloka, novo fasado, menjavo oken, radiatorjev in podov, je bralec plačal s pomočjo drugega sina, ki živi v svoji hiši. Prav tako sta prvemu sinu oziroma bratu poplačala njegov dolg, tj. približno 10.000 evrov, saj je bil pogosto brez zaposlitve. Bralec je izračunal, da je prvi sin dobil že dovolj, in namerava z izročilno pogodbo dati stanovanje drugemu sinu. Ta bi se tudi zavezal, da bo plačeval očetovo oskrbo v domu, če bo to potrebno. Bralca zanima, kako naj drugi sin brata izseli iz stanovanja. Prvi sin namreč ne bo izvedel za izročilno pogodbo.

DOBRO PREMISLITE, PREDEN KUPITE

Bralko, staro 88 let, so marca letos po telefonu povabili na predstavitev prehranskih dopolnil, še posebej koristnih za starejše. Ne ve, kje so dobili njeno telefonsko številko, ker je ni v imeniku. Ni šlo za predavanje, saj je bila tam samo ona, pač pa za siljenje v nakup vitaminov, ki naj bi bili praktično čudežni. Cena je bila 830 evrov za šest škatel. Ker bralka ni imela toliko gotovine, so jo prepričali, da je uredila plačilo na obroke prek plačilne kartice. Bralka je doma začela premišljevati, da so jo verjetno ogoljufali, saj je cena zelo visoka, vendar si tega ni upala povedati nikomur, ker jo je bilo sram. Nato je le povedala sinu, ki je zahteval prekinitev pogodbe, vrnila je izdelke, pa so ji zagrozili s tožbo, če ne plača škatle, ki jo je že odprla (za 140 evrov). Zdaj jo iz istega podjetja spet kličejo, da naj pride na predstavitev.

HIŠA KOT POSEBNO PREMOŽENJE

Bralec je postal lastnik hiše, še preden je spoznal sedanjo partnerko. Skupaj živita že 25 let in v tem času je bralec s svojimi dohodki hišo v celoti obnovil. Nima otrok, partnerica pa ima iz prejšnje zveze dva otroka, zato ga zanima, kakšna upravičenja imata glede hiše.

Hiša je posebno premoženje našega bralca, saj je postal njen lastnik, še preden je nastala sedanja zveza s partnerico. Posebno premoženje ni predmet delitve ob morebitnem razhodu, tako da partnerica ne bi mogla postati lastnica hiše. Vprašanje pa je, kako bi se obravnavala vlaganja v to hišo. Vlaganja namreč povečujejo vrednost hiše, in ker je bralec vlagal v hišo dohodke, ki jih je imel iz naslova dela v času trajanja zveze, bi partnerica v primeru razhoda lahko zahtevala, da se del teh vlaganj upošteva kot skupno premoženje, in bi vložila zahtevek za izplačilo teh vlaganj v obliki denarja. Otroci, ki jih ima partnerica, pa nimajo nobenih upravičenj do hiše niti do povrnitve vlaganj v to hišo.

PRODATI, ODDATI ALI PODARITI STANOVANJE

Bralec je lastnik stanovanja. Ima hčeri, ki živita drugje. Bralec sam skrbi zase, boji pa se, kako bo kril stroške, če bo oslabel in bo moral v dom starejših občanov. Stanovanja ne želi oddajati, raje bi ga prodal, iz kupnine pa bi kril stroške domskega varstva. Po drugi strani pa bi rad stanovanje zapustil hčerama, vsaki do 1/2. Vendar ga skrbi, kako bi v tem primeru plačeval stroške domske oskrbe.

Bralec je lastnik stanovanja. Hčeri sta očitno vsaj minimalno preskrbljeni, ker živita drugje. Glede na to bi bilo smiselno, da bralec predvsem razmisli, kaj bi on rad. Pri tem velja upoštevati, da ni dolžan izročiti stanovanja hčerama, pač pa je dedovanje namenjeno temu, da dediči prejmejo premoženje, ki ostane po smrti zapustnika. Če premoženje je, se to razdeli med dediče, če premoženja ni, pa ne.

IZROČILNA POGODBA

Bralka bi rada sinu prepustila hišo, v kateri si je v zgornjem nadstropju že pred časom uredil stanovanje. Hči že dolgo ne živi več v tej hiši in je bivanje v njej tudi ne zanima. Bralko zanima, kako naj uredi prenos lastništva.

Načinov je več. Poglavitno je, da se bralka najprej odloči, ali bi rada hišo izročila že za časa svojega življenja ali šele po svoji smrti. Delitev premoženja – zapuščine po smrti lastnika je najbolje urediti z oporoko. Ker smo se temu že večkrat posvetili, bomo danes pozornost namenili pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, tako imenovani izročilni pogodbi.

DEDOVANJE PO OPOROKI

Bralec sprašuje, kako naj napiše oporoko. Imel je tri otroke, žal je eden izmed njih že pokojen. Zapustil je dva zdaj že odrasla otroka. Bralec je skupaj z ženo zgradil hišo. Ima tudi vikend in nekaj prihrankov. Pogovarjali so se o tem, da bi v primeru njegove smrti hišo podedoval eden od otrok, drugi bi dedoval vikend, vnuka pa bi dobila prihranke. Žena oziroma mama bi imela pravico do dosmrtnega bivanja v hiši in uporabe vikenda.

Vse, kar je bralec ustvaril skupaj s svojo ženo, je skupno premoženje zakoncev. Praviloma se deli na polovico, tako da vsakemu zakoncu pripada po ena polovica, ne glede na to, kako je vpisano lastništvo v zemljiški knjigi. Se pravi, enako je v primeru, če bi bila vpisana kot solastnika vsak do ene polovice ali pa če je bralec vpisan kot edini lastnik. Vendar pa je glede tega vseeno razlika, ki je pomembna v zapuščinskem postopku. Ker sodišče odloča o dedovanju na podlagi podatkov uradnih evidenc, v primeru nepremičnin so to podatki zemljiške...