VGRADNJA DVIGALA V BLOKU

Bralka je lastnica stanovanja v večstanovanjskem bloku, ki je bil zgrajen pred petdesetimi leti in nima dvigala. Na zboru stanovalcev je večina odločila, da začne zbirati podpise podpore za gradnjo dvigala, nekateri pa temu zelo nasprotujejo, saj utegne biti dvigalo precej drago. Bralko zanima, ali lahko večina odloči, da se dvigalo gradi in kako je s stroški gradnje.

Gradnja dvigala je dokaj zahtevana naloga. Najprej je namreč treba preveriti, ali se dvigalo sploh lahko zgradi, hkrati pa tudi, ali ima gradnja zadostno podporo pri lastnikih večstanovanjske stavbe.

UREJANJE LASTNIŠTVA ZEMLJIŠČA

Bralec je pred nekaj več kot štiridesetimi leti kupil parcelo od takratnega stanovanjskega sklada. Med kupljenim zemljiščem in ograjo je bil še pas zemljišča, ki je imel drugačno parcelno številko in ni bil vključen v tedanjo pogodbo. Prodajalec je takrat bralcu dejal, da lahko vseeno uporablja zemljišče, saj do njega ni drugega dostopa kot čez parcelo, ki jo je kupil. Bralec od tedaj zemljišče obdeluje in vzdržuje. Zdaj je kot lastnica zemljišča vpisana občina. Bralec se je skušal dogovoriti, da naj ga prepiše nanj, vendar občina na to ne pristane in je pripravljena zemljišče le prodati.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SOLASTNIŠTVO DRUŽINSKE HIŠE

Bralec je skupaj z ženo vložil veliko sredstev in dela v obnovo hiše, ki je bila last njegovih staršev. Pokojni oče ni imel sredstev, da bi hišo vzdrževal. Bratje in sestre pa k obnovi niso hoteli nič prispevati, ker so menili, da je hiša stara in bi jo bilo po očetovi smrti najbolje podreti. Bralec bi rad uveljavil solastništvo hiše, ki je popolnoma obnovljena. Bratje in sestre temu nasprotujejo.

OTROCI LOČENIH STARŠEV

Bralka sprašuje, kako bo z vnuki po ločitvi staršev. Boji se, da bo izgubila stike z njimi, predvsem pa jo zanima, pri kom bodo otroci in kakšne pravice ima kot babica. Skrbi jo tudi, ali bodo lahko vnuki odločili o tem, ali bodo ostali v skupni hiši, v kateri so živeli do zdaj in v kateri živi tudi bralka.

Dogovor o vzgoji in varstvu otrok je potreben za otroke, ki so še mladoletni. Če so otroci polnoletni, se sami odločijo, kje bodo živeli.

Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo najprej poskusiti sami dogovoriti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. Pri tem morajo upoštevati predvsem koristi otrok, torej bralkinih vnukov. Starši se lahko dogovorijo za skupno varstvo in vzgojo otrok, lahko se dogovorijo, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev ali so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od staršev, če pa se jim ne uspe sporazumeti za skupno varstvo in vzgojo otrok, se morajo dogovoriti tudi o stikih med starši in otroki. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. V preteklosti je bila pogosta praksa, da so otroci živeli pri materi, očetje pa so imeli tako imenovane stike, zdaj pa se vse pogosteje uporablja skupno varstvo, kar pomeni, da so otroci približno enako časa pri mami in pri očetu in tudi bolj fleksibilno prehajajo od enega k drugemu od staršev.

SKUPNO PREMOŽENJE – SKUPNI DOLGOVI?

Bralka in mož sta v času trajanja zakonske zveze skupaj zgradila hišo, v kateri živita. Bralka je zelo zadolžena in upniki grozijo, da bodo zahtevali prodajo hiše. Bralko skrbi, ali res lahko pride do tega, čeprav je kot lastnik vpisan le mož, saj je bil on tisti, ki je pred leti najel posojilo za gradnjo.

Na pravice in obveznosti iz naslova skupnega premoženja zakoncev praviloma ne vpliva okoliščina, kdo je formalno najel posojilo in na koga je nepremičnina formalno vpisana v zemljiški knjigi. Bistveno je, ali je bilo posojilo odplačano iz skupnega ali posebnega premoženja. Skupno premoženje zakoncev je vse premoženje, ki ga ustvarita zakonca v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje zakonca pa je tisto premoženje, ki ga je imel zakonec že pred poroko, ali premoženje, ki ga dobi sicer med zakonsko zvezo, vendar ne izvira iz njegovega dela. Tipičen primer takšnega posebnega premoženja je na primer dediščina, ki jo prejme zakonec v času trajanja zakonske zveze.

PRENOS LASTNIŠTVA

Bralka je lastnica hiše s prizidkom, na dvorišču pa je še drvarnica, ki jo uporabljajo tudi drugi. Del hiše bi rada dala hčeri, prizidek pa vnukinji. Sama bi se rada rešila lastništva, tudi drvarnice, ki jo uporabljajo še drugi. Zanima jo, kaj naj naredi.

Bralka ima na voljo kar nekaj možnosti. S hčerko in vnukinjo lahko sklene darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku ali pa pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Nobena ni obdavčena, ker gre za pogodbeno razmerje v prvem dednem redu, tako da je bralkina skrb glede davkov odveč. Bo pa pri kateri koli izmed pogodb treba plačati stroške, povezane z njeno sestavo, overovitvijo in vpisom v zemljiško knjigo.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SLUŽNOST ALI PRIPOSESTVOVANJE POTI?

Bralka je skupaj z možem pred desetletji kupila hišo v nizu hiš. Mimo vodi cesta tako, da prečka parcele, ki so v lasti lastnikov hiš. Ker je na vsaki strani niza hiš javna cesta, je bil običaj, da so lastniki prve polovice hiš vozili iz ene ulice, lastniki druge polovice hiš pa iz druge ulice. Nihče ni ceste uporabljal na način, da bi vstopal iz ene ulice in izstopal v drugo ulico. Po smrti moža in prodaji sosednjih hiš se sosedje ne ozirajo več na ta nenapisani dogovor in vozijo v obe smeri, navadno kar krožno, iz ene ulice noter in nato ven v drugo ulico. Našo bralko to zelo moti.

SOLASTNIŠTVO STANOVANJA

Bralec je solastnik stanovanja skupaj z nečakinjo, ki pa ima le 1/5 deleža. Bralec že ves čas živi v stanovanju sam in plačuje vse stroške. Nečakinja ni hotela prispevati niti za obnovo fasade na stavbi, vse pogosteje pa omenja, da bi želela imeti kaj od stanovanja.

Solastništvo prinaša tako ugodnosti kot bremena. Eno izmed bremen je, da solastniki skupaj krijejo stroške stvari, ki jo imajo v skupni lasti, in sicer v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. V opisanem primeru to pomeni, da bi moral bralec pokrivati 4/5 stroškov, ki se nanašajo na stanovanje, nečakinja pa 1/5 teh stroškov. Solastnik mora tako prispevati za stroške vzdrževanja stanovanja in stavbe, v kateri je stanovanje, stroške upravljanja stavbe ipd., ni pa dolžan prispevati za stroške, ki nastajajo izključno zaradi uporabe tistega, ki je v stanovanju, na primer za televizijo, internet …

DEDOVANJE ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA

Bralka že dalj časa živi skupaj s partnerjem, nista pa poročena. Partner je vdovec in nima svojih otrok, ima pa brate in sestre, ki pričakujejo, da bodo po njegovi smrti dedovali po njem. Bralko zanima, ali v primeru partnerjeve smrti deduje ona ali njegovi bratje in sestre ter ali jo res smejo po njegovi smrti prisiliti, da se mora izseliti iz hiše, v kateri zdaj živita.

Zunajzakonski partnerji dedujejo enako, kot med seboj dedujejo zakonci. Pomembno pa je, da bralka in njen partner ostaneta skupaj vse do smrti. Če bi zveza pred tem prenehala, potem ne dedujeta drug po drugem. V primerjavi z zakonsko zvezo prenehanje partnerstva ni formalno dejanje, pač pa dejansko stanje, na primer, če se odselita vsak v svoje stanovanje, če med njima prenehata intimna in čustvena zveza, če prenehata skrbeti drug za drugega in podobno.

DARILNA POGODBA ALI OPOROKA

Bralec je skupaj z ženo lastnik nepremičnine. Zanima ju, kolikšen bi bil davek, če bi nepremičnino dala svojemu sinu in snahi z darilno pogodbo, in kolikšen, če bi jima nepremičnino zapustila z oporoko.

Premoženje, ki ga posameznik prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo, je enako obdavčeno. Razlika je le v tem, da davčna obveznost pri darilni pogodbi nastane z dnem sklenitve darilne pogodbe, pri dedovanju pa na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Nadalje je enako obdavčeno tako dedovanje na podlagi oporoke kot dedovanje v primeru, da oporoke ni. Tisti, ki podarja ali z oporoko zapušča svoje premoženje, nikoli ni zavezanec za plačilo davka, pač pa davek plača tisti, ki premoženje prejme.