DEDOVANJE

Bralkini starši so se ob lastninjenju stanovanj odpovedali možnosti odkupa družbenega stanovanja in so to pravico dali njenemu bratu. Brat je odplačal stanovanje družbenemu podjetju, bralka nima dokaza, da so ga vsaj deloma plačali tudi starši. Kasneje so starši bratu podarili še eno parcelo. Po materini smrti ni zapuščinske obravnave, ker naj ne bi bilo zapuščine. Bralko zanima, ali lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža.

Bralka lahko zahteva, da se opravi dedovanje le, če bo lahko dokazala, da obstaja zapuščina po pokojni mami. Ker je brat odkupil stanovanje, je vpisano nanj in ni bilo nikoli v lasti pokojne mame. Tudi parcela, ki jo je brat dobil kot darilo, je vpisana nanj, tako da tudi ta ni vpisana kot lastnina pokojne mame.

ENO STANOVANJE, DVA OTROKA

Bralka je lastnica stanovanja, v katerem živi sama, otroka s svojima družinama živita drugje. Bralka bi rada prepustila stanovanje otrokoma, vsakemu polovico. Če bo zaradi zdravstvenih razlogov morala v dom, jo skrbi, ali bosta otroka lahko razpolagala s stanovanjem, ga bosta lahko oddajala, kdo bo kril stroške …

Bralka ima dve možnosti glede prenosa stanovanja na otroka, prva možnost je, da to stori že zdaj, druga možnost pa je, da do prenosa pride po njeni smrti. Prenos za časa življenja se uredi na primer z darilno pogodbo, pogodbo o preužitku ali izročilno pogodbo. V vseh primerih postaneta otroka že zdaj lastnika stanovanja, bralka pa si lahko izgovori pravico do dosmrtne uporabe stanovanja, se pravi, da lahko ostane v stanovanju, čeprav ni več lastnica.

NAROČANJE PO TELEFONU

Bralka je nekaj mesecev prejemala ugankarsko revijo s križankami. Bila je prepričana, da jo prejema kar tako, saj sicer križank ni nikoli reševala. Po nekaj mesecih je prejela položnico za plačilo. Klicala je pošiljatelja, ki je pojasnil, da naj bi križanke naročila po telefonu. Bralka je prepričana, da jih ni naročila. Zastavlja se ji vprašanje, kaj naj naredi.

Naročanje po telefonu ali spletu je v zadnjem času vse pogostejši način nakupovanja. Po eni strani je precej udoben, saj omogoča veliko izbiro, nakup pa je mogoče opraviti kar od doma, po drugi strani pa lahko prinese precej veliko razočaranje, ker je stvar drugačna od tistega, kar si kupec predstavlja na podlagi oglasa ali pa se zaplete z dodatnimi stroški in morebitnim vračilom stvari.

DEDOVANJE PRIŽENJENIH OTROK

Bralec se je pred mnogimi leti poročil. Žena je imela otroke iz prejšnjega razmerja, ki jih ni posvojil, so pa vedno živeli skupaj. Bralec bi rad priženjenim otrokom podaril vrednostne papirje, ki jih ima, prav tako želi, da bi dedovali po njem. Zanima ga, kako naj to uredi in kako visoki so davki. 

V pravnih normah za otroke veljajo dejanski potomci ali posvojenci. Priženjeni otroci nimajo takšnega statusa, saj za njihove starše veljajo biološki starši, se pravi bralčeva žena in moški, s katerim ima otroke. Bralec pa nima pravnega položaja očeta, čeprav so vsa ta leta živeli skupaj in je morda bolj skrbel zanje kot njihov pravi oče. Položaj očeta bi imel le, če bi otroke posvojil.

POGODBA O PREUŽITKU

Bralec se spomni, da je bilo včasih v navadi, da se je kmetija izročila nasledniku, stari gospodar pa si je izgovoril preužitek. Zanima ga, ali to še vedno obstaja in kako je videti takšen preužitek.

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika) prenesla lastninsko pravico na svojih določenih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.

SPREMEMBE V VEČSTANOVANJSKI STAVBI

Bralka je lastnica stanovanja v starejši stavbi, v katero se je vselilo nekaj novih stanovalcev, ki si zelo želijo, da bi imela stavba svoje dvigalo. Radi bi tudi popravili fasado in streho, spremenili sistem ogrevanja in podobno. Bralka je s sedanjim stanjem zadovoljna in se boji, koliko bo stala tako obsežna prenova.

Opisane spremembe in popravila res utegnejo povzročiti velike stroške. V večstanovanjskih objektih so mogoči dogovori o tako velikih spremembah le takrat, ko se z njimi strinja več kot tri četrtine etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Izračunajo se tako, da se praviloma upošteva razmerje med celotno stavbo in velikostjo posameznega stanovanja. Za postopek odločanja o posameznem posegu v stavbo se uporabljajo deleži, kot so vpisani v zemljiški knjigi.

ZLORABA BANČNE KARTICE

Bralka je pred leti zbolela in stanovalec v sosednjem stanovanju se je ponudil, da bo šel zanjo v lekarno in trgovino. V ta namen mu je dala svojo zdravstveno izkaznico in bančno kartico. Po večdnevnem čakanju je od lastnika stanovanja izvedela, da ne plačuje najemnine in da je dolžan vsem naokoli. Kasneje se je izkazalo, da je bralkino bančno kartico izkoristil tako, da je dvignil ves denar, ki ga je imela na računu. Na sodišču je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, bralka pa je zoper njega vložila tožbo za vračilo denarja. Vendar pa ta oseba dejansko nima pravega naslova, pač pa je kot brezdomec prijavljen na naslovu centra za socialno delo, kjer pa mu vabila sodišča ne morejo vročiti. Bralko zanima, ali sodišče lahko izda sodbo na podlagi izostanka tožene osebe in kako sploh poteka tak postopek.

DEDOVANJE MED SOROJENCI

Bralka pričakuje, da bo dedovala skupaj s sestro in bratom. Pogovarjali so se, da bi si hišo razdelili tako, da bi vsak dobil eno tretjino, oziroma bi se dogovorili, da vsak lahko uporablja vse, če pa to ne bo šlo, pa bi kasneje hišo prodali in si razdelili kupnino. Zanima jo, ali je tak dogovor mogoče skleniti na zapuščinski obravnavi ali pa morajo glede tega k notarju.

V okviru zapuščinskega postopka je mogoče skleniti tako imenovani dedni dogovor. Sodelovanje notarja ni potrebno, ker se dedni dogovor sklene na sodišču.

REZERVNI SKLAD ZA GARAŽO

Bralka je lastnica stanovanja v eni stavbi in lastnica garaže v drugi stavbi. Do nedavnega ji za garažo ni bilo treba plačevati v rezervni sklad, nato pa se je to spremenilo. Bralko zanima, ali je dolžna plačevati v rezervni sklad in kako se to sploh določi. Pri tem pojasnjuje, da do svoje garaže pristopa po posebnem koridorju v podzemnem nivoju, tako da sploh ne uporablja drugih prostorov tega bloka.

Odgovor na bralkino vprašanje je odvisen od več dejavnikov. Prvi dejavnik je starost stavbe, drugi dejavnik pa, kakšen je sklep večine etažnih lastnikov glede načrta vzdrževanja in rezervnega sklada. Le dejstvo, da bralka do garaže dostopa po podzemnem hodniku, tako da ne uporablja stanovanjskega dela stavbe, pri tem ni pravno relevantno, ker je obveznost plačila v rezervni sklad vezana na lastništvo etažnega dela, torej ne na uporabo stavbe kot celote.

 PLAČILO STROŠKOV SERVISA KLIMATSKE NAPRAVE

Bralca pišeta, da sta pred več kot petimi leti kupila klimatsko napravo, ki pa jo je bilo treba že večkrat popravljati. Klimatska naprava se je tudi letos pokvarila in ponovno sta jo peljala na servis. S servisa so ju obvestili, da je naprava popravljena, vendar zahtevajo, da pred ponovno montažo plačata za popravilo. 

Bralca sta v tem primeru potrošnika, kar pomeni, da imata glede uveljavljanja napak na napravi več možnosti, kot bi jih imela, če bi bila na primer poslovna subjekta. Potrošnik ima namreč možnost, da pri tovrstni napravi uveljavlja tako pravice iz naslova odgovornosti za stvarne napake kot tudi pravice iz naslova garancije za brezhibno delovanje tehnične naprave.