-
Aktualno
Po zakonu o dolgotrajni oskrbi naj bi 1. januarja 2023 začele veljati spremembe na dveh področjih, in sicer v zvezi z dolgotrajno oskrbo v instituciji in položajem oskrbovalcev družinskih članov. Kaj se bo dejansko zgodilo, pa še ne vemo.
Decembrska Vzajemnost je šla namreč v tisk pred »referendumsko nedeljo«, ko smo volivci med drugim glasovali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uveljavitev trenutnega zakona zamaknila za eno leto. Poleg tega naj bi državna volilna komisija uradni izid referenduma razglasila šele sredi januarja, ko bi pravzaprav že morali začeti izvajati zakon.
-
Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.
Na fotografiji lahko občudujemo meščansko modo deklet iz naselja Žibrše pri Logatcu, verjetno iz začetka dvajsetega stoletja. Med dekleti, ki nosijo nedeljske obleke, je tudi teta Marije Verbič (rojene Kunc) iz Logatca, ki hrani fotografijo.
Družino Kovač iz Vitanja je poleti leta 1952 fotografiral fotograf Vrisk. Sestrici in bratec so oblečeni v oblekice, ki jih je mama sešila iz svoje poročne obleke, ta pa je bila narejena iz padala. Fotografijo nam je v objavo poslala Alenka Slapnik, drugorojenka, ki živi v Slovenskih Konjicah.
-
SLIKARKA
»Sliko delam celokupno. Ko se komu drugemu zdi, da je pravzaprav že končana, se lotim detajlov. In šele ko sama začutim, da sem zadovoljna in da ima slika dušo, je res končana,« pravi Majda Žakelj iz Medvod, ki slika že skoraj dvajset let.
Spominja se, da je bila na njeni prvi sliki konjska glava. Verjetno zato, ker jih je pogosto risal njen oče, po katerem je podedovala slikarsko žilico. Izpopolnjevala se je na slikarskih tečajih, najprej pri Metki Gosar v Stanežičah, nato pri Renati Grmovšek v Zbiljah. Udeleževala se je različnih likovnih kolonij in ekstemporov. Predvsem pa je veliko slikala, saj kot pravi, se šele s trdim delom izpiliš in ustvariš svoj slog. Najpogosteje slika v akrilni tehniki, motive pa večinoma najde v naravi, bodisi na sprehodih bodisi med kolesarjenjem, tekom ali vrtnarjenjem. Svojo ustvarjalno žilico teši na različne načine, med drugim oblikuje figurice, uporabne predmete in nakit iz keramike. Za ustvarjanje iz gline je poleg svojih vnukinj navdušila še druge članice in člane likovne sekcije KUD Pirniče.
-
Triglav (2864 m) je najvišji slovenski vrh. Kateri trije mu sledijo po višini?
Odgovor pošljite do 16. novembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz oktobrske številke: Najpogosteje gojena poljščina na svetu je riž, sledijo mu koruza, pšenica in krompir.
Darilo prejme: Darko Ilar, Šentvid pri Stični.
Zdi se mi, da sem zdaj dozorel
KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE
Če je kje Bog, se mu zahvaljujem za lepo življenje, je iskren Jožef Drab iz Dobrunj, naselja na vzhodu ljubljanske mestne občine. Septembra je praznoval devetdeseti rojstni dan v dobri družbi in ob plesni glasbi, kar mu je bilo od nekdaj v veselje.
Drabov rod izhaja iz Dolenjske, oče Anton se je v Novem mestu izučil za čevljarja. »Pripovedoval je, da so morali starši mojstru za plačilo vsako leto dati pitanega prašiča in nekaj mernikov žita. A po končanem vajeništvu ni dobil dela, zato je šel s trebuhom za kruhom. Najprej v Nemčijo, od tam pa v Holandijo v rudnik premoga. Mama je z bratom in sestro čez nekaj časa odšla za njim, tako sva se v mestu Heerlen na jugovzhodu Nizozemske rodila še midva z bratom,« se spominja.
-
POLJČANE
Visoki jubilej, tj. 70 let delovanja, so septembra praznovali v Društvu upokojencev Poljčane. Slavnostne prireditve so se udeležili tudi predstavniki Medobčinske zveze društev upokojencev Slovenska Bistrica, predsednik ZPPZ DU Maribor Franc Slavinec, podpredsednica Zdusa Vera Pečnik, predsednica prijateljskega Društva upokojencev Rogoza ter zastopniki drugih društev in organizacij občine Poljčane. Najzaslužnejšim članom so podelili zahvale, Društvo upokojencev Poljčane pa je ob jubileju prejelo veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Organizirana druženja in raznovrstne dejavnosti bodo izvajali tudi v prihodnje, in to medgeneracijsko, kar je potrdil kulturni program na prireditvi, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole, upokojenci in vmesne generacije. (Besedilo: Berta Majhen, fotografija: Marjan Mally)
Bolezni srca in ožilja vplivajo na spolnost
Motnja erekcije ni le neprijetna težava, ki pogosto vodi k slabemu psihičnemu počutju in partnerskim težavam, lahko je tudi zgodnji kazalnik bolezni srca in ožilja.
Spolnost je ključnega pomena za kakovostno partnerstvo in je pomemben del življenja. Ne zadovoljuje le osnovnih osebnih potreb, temveč pripomore k boljšemu zdravju, pozitivnim medosebnim odnosom, splošnemu dobremu počutju in pozitivni samopodobi. Pri srčno-žilnih bolnikih in njihovih partnerjih se težave v spolnosti pojavljajo pogosteje, in sicer kot vzrok in posledica bolezni. Podatki kažejo, da se erektilna disfunkcija pojavi od sedem do deset let pred srčno-žilnimi zapleti. Zato je pomembno, da moški te težave jemljejo resno: če spolni ud pogosto ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, kot bi si želel, za dokončanje spolnega odnosa, je pomembno, da obišče zdravnika in se o tem pogovori, je poudaril specialist kardiologije in interne medicine Marko Gričar, dr. med., na spletnem seminarju, ki ga je pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
-
Čeprav je bilo 16. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti namesto konec pomladi tokrat na pragu jeseni in se dolgi dve leti nismo videli, pa tudi manj nas je bilo kot običajno, se to pri vzdušju ni poznalo. Zelo lepo je bilo videti znane obraze in hkrati spoznavati nove.
Že doma smo naročili sončno vreme in dobro voljo – in obojega je bilo vse štiri dni v izobilju. Tako kot petja, saj so nas (različni, a vsi odlični) lokalni glasbeniki pozdravili že v hotelu Pinija v Petrčanah pri Zadru, kjer smo bili nastanjeni, nas spremljali na ladji in zabavali ob večerih. Nekaj posebnega pa je bil koncert dalmatinskega latino šarmerja Davorja Radolfija, ki si je vzel čas tudi za klepet – med drugim o tem, kako so mu všeč slovenska hrana in še posebej vina.
-
Da bo naš imunski sistem kos vsem izzivom, ki ga čakajo v hladnejšem obdobju leta, velja upoštevati smernice, na katere sta udeležence srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Zadru spomnila zdravnika Anej Kokovnik in Cene Jerele iz UKC Ljubljana.
Za dobro telesno odpornost so pomembni:
- Raznolika in zdrava prehrana in dovolj tekočine. Posodobljena prehranska piramida posnema sredozemski način prehranjevanja. To pomeni, da uživamo sezonska živila, po možnosti pridelana v naši okolici, čim več zelenjave in sadja, stročnic in polnozrnatih žit. Obroki naj bodo pestri in ne preobilni. Večkrat na teden jejmo ribe in pusto meso (perutnina, jagnjetina, zajčje meso …), uporabljajmo kakovostne maščobe, kot je oljčno olje, pogosteje jejmo oreške, medtem ko naj bodo rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki in sladice na krožniku...
-
Tanja Mlakar: Vsiljivka v družini
Vsiljivka iz naslova je demenca, ki se prikrade v družino in vsem članom obrne življenje na glavo. Knjiga je napisana po resničnih dogodkih, zato realistično prikazuje, kako se svojci vsak po svoje spopadajo s hudo preizkušnjo, njihove stiske, občutke strahu in nemoči pa tudi čustvene trenutke in ljubeč odnos zlasti vnukinj do bolne babice. In izkaže se, da kljub naporom ob vsakdanjih obveznostih in skrbi za ostarele starše nedobrodošla vsiljivka le še utrdi medsebojne vezi. (Založba Družina, 19,90 evra)