Tako se glasi naslov javnega pisma, ki ga je Zveza Društev upokojencev Slovenije (Zdus) naslovila na poslance Državnega zbora RS v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o poslancih. Kot so zapisali, so »zgroženi nad dejstvom, da si v času, ko se napoveduje nova kriza, v času, ko drugim režete, sploh upate razmišljati, da bi sebi namenili še več.«  Vsebino pisma povzemamo v nadaljevanju.

 Kot je zapisal predsednik zveze  upokojencev, Janez Sušnik, je Zdus pred 14 dnevi na državni zbor naslovil zahteve za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v letu 2020. Ker odgovora še niso prejeli, zdaj v javnem pismu zahteve ponavljajo:  

 Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe, ki ga obeležujemo 12. oktobra, poteka pod geslom Paliativna oskrba: Moja oskrba. Moja pravica., si prizadeva za širitev dostopnosti do paliativne oskrbe po vsem svetu. Ta zagotavlja čim boljšo kakovost življenja bolnikom s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, ne glede na starost, nudi pa tudi podporo njihovim svojcev, tako v času bolnikove bolezni kot po smrti v obdobju žalovanja. Izvajati se mora celostno, neprekinjeno in integrirano z ostalimi temeljnimi strokami. Njen cilj je ohranjanje vrednot posameznika in dostojanstva življenja.

 Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo na  preveliko stigmo, zaradi katere ljudje s težavami v duševnem zdravju ne poiščejo strokovne pomoči.

Najpogostejše so motnje razpoloženja, ki jim rečemo kar motnje moderne dobe, saj so povezane s sodobnim načinom življenja (depresija, anksioza ipd). Pogosto se te bolezni razvijejo iz t.i.  stresnih motenj, ki se razvijejo ob zelo stresnih dogodkih. Močan čustveni odziv vključuje hude občutke nemoči in moti dnevno delovanje, saj se pojavljajo nespečnost, občutki žalosti, povečana tesnoba in utrujenost. Brez strokovne pomoči se težave le še stopnjujejo.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo s popoldansko slavnostjo obeležil 130-letnico zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem. Uvedeno je bilo 1. avgusta 1889, ko je bila ustanovljena prva bolniška blagajna v Ljubljani.

 Okrajna bolniška blagajna je bila ustanovljena po zgledu Bismarckovega modela socialnega zavarovanje za delavce, temeljila pa je na državnem zakoniku za kraljevine in dežele, izdanem 6. aprila 1888. S tem je bil po načelu solidarnosti omogočen razvoj zdravstvene oskrbe vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom. Danes v Sloveniji ta pridobitev velja za vse prebivalstvo, so spomnili na zavodu.

 Zavod za aplikativne študije, OPRO,  v četrtek, 10. oktobra, ob 18:30, v Centru kulture Španski borci predstavlja publikacijo z naslovom Starost ni za mevže ali o nasilju nad in med starimi. Na pogovoru bodo sodelovali: dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek, psihiater in literat  Matjaž Lunaček in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Otto Gerdina.

Kot je med drugim zapisano v publikaciji, so stari ljudje fizično in socialno šibkejši, zato se težje branijo oziroma pobegnejo, obenem so do nasilja manj kritični in ga redkeje prepoznavajo. Nasilje v partnerski zvezi doživljajo kot osebni neuspeh, kot sramoto, ga razumejo kot zasebno zadevo. In gotovo jih je strah, da bi zadnja leta preživeli sami, zato težko zberejo pogum, da bi ukrepali. Po drugi strani pa  žrtve partnerskega nasilja v starosti niso zaščitene in nimajo denimo niti varne hiše, kamor bi se zatekle.

 V  Švicariji, Mednarodnem grafičnem likovnem centru v ljubljanskem Tivoliju bodo v četrtek, 10. oktobra. ob 19. uri  odprli razstavo prototipov za aktivno staranje. V mednarodnem projektu RogLab Open: Aktivno staranje, so jih razvili prijavitelji z vsega sveta.  Projekt je nastal v koprodukciji s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v partnerstvu z MGLC ter Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.

Izmed tridesetih predlogov so na delavnici nastali štirje prototipi, ki so uporabni tudi doma.

 V Ljubljani bo v sredo, 9. oktobra,  v okviru projekta APPLAUSE potekal 2. festival uporabe invazivnih tujerodnih rastlin. Festival bo na Stritarjevi ulici med 9. in 18. uro (v dveh šotorih).

 Invazivne tujerodne rastline pri nas čedalje bolj odstranjujemo,  odstranjene kompostiramo ali sežigamo. Marsikdo pa ne ve, da so lahko tudi koristne. Iz njih je mogoče izdelati papir, barvila, pripravke proti vrtnim škodljivcem in še marsikaj. Nekaj od tega bodo imeli priložnost ustvariti tudi obiskovalci festivala, otroci in odrasli. Med drugim bodo naredili svoj papir, izdelovali košarico za piškote iz "invazivnega papirja", žuželčnik iz invazivnih rastlin, se igrali igro spomin, napisali bodo cvetlično pismo, izve3deli marsikaj zanimivega o pridobivanju barvil in še  … Zanimiva bodo tudi predavanja o tujerodnih invazivnih rastlinah in drevesnih vrstah, ki jih bodo pripravili strokovnjaki iz Biotehniške fakultete in Kemijskega inštituta RS.

 V DEOS Centru starejših Zimzelen Topolšica bodo v ponedeljek, 7. oktobra, pripravili dan odprtih vrat, v sklopu katerega bodo predstavili program Aktiven dan. To je socialno-varstveni program, namenjen predvsem starejšim od 80 let, ki bivajo v domačem okolju in se zaradi različnih ovir ne morejo v zadostni meri izven doma udeleževati aktivnosti, potrebnih za vzdrževanje ustrezne kakovosti življenja.

Program v Zimzelenu poteka dvakrat na teden,  ob ponedeljkih in četrtkih, med 9.30 in 13.30. Vodita ga strokovni vaditelj in animator, sestavljen pa je iz več povezanih aktivnosti.  Po polurnem "kofetkanju se udeleženci pogovarjajo o ciljih dnevnih aktivnosti ter pomembnosti aktivnega in zdravega življenja starostnikov. Sledi vadba, ki jo strokovni vaditelj sestavi za vsakega udeleženca posebej, s ciljem izboljšati fizično pripravljenost in osnovne vitalne funkcije, zmanjšati bolezenske težave in povečati življenjsko energijo.

 Zaradi dobre odzivnosti na Svit, presejalni program za odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki, zdravniki rešijo življenje vsaj 300 ljudem na leto. Podoben program bi potrebovali tudi za odkrivanje okužbe z bakterijo  H. pylori, ki povzroča raka želodca, po smrtnosti na tretjem mestu med raki na svetu. V Sloveniji zaradi njega zboli več kot 470 bolnikov na leto.

Bolniki običajno zelo pozno dobijo diagnozo, saj niso pozorni na začetne simptome raka na želodcu. Ti so večinoma blagi in pogosto spominjajo na druga želodčna obolenja, kot so želodčna razjeda, vnetje ali odziv na določeno hrano. Najpogosteje obolevajo ljudje po 60 letu starosti, dejavniki, ki vplivajo na njegov nastanek pa so uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori. 

»V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov, medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte. To vzbuja v ljudeh, predvsem starih in pomoči potrebnih ter njihovih svojcih, strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav, ki bi jih morali država in institucija, če se zgodi napaka, reševati takoj in na mestu,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Širša javnost jo je bolje spoznala poleti zaradi odmevnega projekta Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Vendar je to le eden izmed projektov, ki si jih ta energična, vedoželjna, predvsem pa topla in zelo pozitivna ženska zamisli in jih tudi uresniči. Pravi, da družba potrebuje pozitivne zgodbe tudi zato, da nas in druge motivirajo in nam vlivajo upanje.