Čeprav je  samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno, lani je znašal 17,8)  najnižji po letu 1965, je Slovenija po številu samomorov še vedno nad evropskim povprečjem. Svetovni dan preprečevanja samomora (10. september) je namenjen osveščanju javnosti, naj bo bolj pozorna na stiske soljudi, in že drugo leto zapored poteka pod geslom »Skupaj za preprečevanje samomora«.

 Lani je za posledicami samomora pri nas umrlo 353 oseb, 274 moških in 79 žensk. Medtem ko je samomorov med moškimi približno štirikrat več kot med ženskami in naraščajo s starostjo, je med ženskami več poskusov samomora.

 Uspeh lanskega prvega Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbudil organizatorje (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Združenje splošnih knjižnic, Društvo slovenskih pisateljev in še druge) k temu, da bo pobuda postala tradicionalna. Letošnji mesec skupnega branja poteka od 8. septembra, mednarodnega dne pismenosti, do 13. oktobra, ko se zaključi Teden otroka. V tem času različne ustanove, od knjižnic, kulturnih domov, društev, šol do založb in domov starejših občanov, pripravljajo različne dogodke (bralne urice, skupna branja, pogovore o knjigi in druženja ob njej …) in tako spodbujajo k branju otroke, mladino, družine in odrasle. Kje se bo kaj dogajalo, lahko spremljate na spletni strani: https://nmsb.pismen.si/sodelujoci/izvajalci.

 Številni konjeniški klubi po vsej Sloveniji bodo v soboto, 7. septembra, pripravili dan odprtih vrat za ljubitelje konj in jahanja. 

Stik z živalmi, zlasti konji, na ljudi vpliva blagodejno v fiziološkem, psihološkem in socialnem smislu, odličen pa je tudi kot pomoč pri otroških terapijah. Otroci, ki se ukvarjajo z živalmi, so bolj optimistično naravnani, kažejo večjo sposobnost empatije in več altruizma, poudarjajo na Konjeniški zvezi Slovenije, ki želi tudi na ta način promovirati konjeništvo.

 Po nekaterih podatkih za kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Redno gibanje je učinkovito, še posebej prilagojene vaje pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov pomagajo premagovati težave, so povedali v Združenju fizioterapevtov Slovenije pred svetovnim dnevom fizioterapije, ki bo 8. septembra pod naslovom Fizioterapija in kronična bolečina.

 V 16 krajih bodo v septembru za občanke in občane pripravili vodene vadbe, predavanja, pohode in druge brezplačne dejavnosti. Več informacij preverite na spletni strani združenja:

Primerno izbrane telesne in možganske aktivnosti nam lahko zelo koristijo v zrelih letih, pravi dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik, ki raziskuje delovanje možganov pri umskih in mentalnih procesih. Zanimajo ga povezave med vedenjem in možgani, predvsem pa, kako se možgani spreminjajo s staranjem in kaj se dogaja z umskimi sposobnostmi. Že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, na inštitutu za gerontologijo na Univerzi Wayne State v Detroitu se ukvarja z zgodnjo diagnostiko alzheimerjeve bolezni. Redno se vrača v Slovenijo, a ne obišče samo mame na Krasu, pač pa z veseljem sodeluje z različnimi institucijami, pri projektih, prireja predavanja, razvija aplikacijo za kognitivni trening, pripravlja pa tudi posodobljeno verzijo knjige Umovadba – za bistre možgane v poznih letih, nad katero so slovenski bralci navdušeni. Prepričan je o koristi kognitivnega treninga, ki ga imenuje umovadba ali kar paša za možgane.

 Stana Slabe z Rakeka nam je poslala fotografijo iz leta 1934, na kateri je s svojo mamo. Takrat petletna deklica bo oktobra stara devetdeset let.

 Dekleta na fotografiji so leta 1965 iskale zaslužek v Avstriji. Šivale so v tovarni v mestu Telfs v bližini Innsbrucka. Anica Kolar iz Vidma pri Ptuju (čepi na levi) si zelo želi spet videti katero izmed njih. Njen naslov hranimo v uredništvu Vzajemnosti.

 Antonija Sodja iz Celja je kot mlada učiteljica poučevala na Kmetijsko-gospodinjski šoli Mala Loka pri Trebnjem. Na fotografiji je med učenkami, ki so leta 1958 opravile zaključni izpit.