Z resnobnostjo pojemajočega vinotoka nas običajno doseže poplava spominov na prednamce, na tiste, ki smo jih imeli radi, pa jih ni več. Naj bodo to lepi spomini na preteklo sočasnost bivanja, hvaležni spomini na ljudi in čas, ki se ne vrne več. Tega se spominjamo tudi s simboliko rastlinskih motivov in zasaditev na gomili ali ob drugem obeležju. Morda bo potrebna obnova ali nov nasad, zato nekaj vrtnarskih namigov. Postojmo za hipec, pa si skupaj s pesnikom recimo: naj bo vse to rastje v spomin njim, ki resje in trave in mah so skrile jih vase …

Cvetje z zelenjem ima v okrasnem vrtnarstvu vodilno vlogo, vendar nas vsaj jeseni mnoge rastline pritegnejo tudi z dekorativnim nastavkom plodov. Prav zato jih lahko učinkovito uvrstimo v nasad, saj spomladi cvetijo in jeseni rodijo. Gotovo se je vredno pomuditi pri nekaterih lesnaticah, pri drevnini, kot z eno besedo rečemo drevju in grmovju vseh oblik in velikosti. Zdaj bo tudi pravi čas, da si ogledamo drevesničarsko ponudbo, morda kaj od tega poroma v rodovitno prst domačega vrta.

Pri sadnih sortah jablan nas cvetje ne zanima ravno preveč, to pa ne velja za z Japonskega izvirajočo vrsto Malus floribunda, ki je na naši celini znana nekaj malega več kot stoletje in pol. Posebno zanimive so nekatere sorte, ki imajo intenzivno rožnato ali rdeče obarvano cvetje, rdečkasto nadahnjeno listje in tudi plodovi so na prerezu rdeči. Ti so prav drobni, preprosto jabolčno zaobljeni in v kuhinji čisto nepomembni, samo za okras. Izjema je sorta 'John Downie', ki ima za droben oreh velike plodove, ki jih je morda vredno predelati v čežano ali pa jih posušiti tako, kot to delajo na azijskem vzhodu. Na začetku omenjena vrsta je s svojimi številnimi križanci pred nekaj desetletji postala zanimiva tudi za žlahtnitelje sadnih sort jablan, saj je odporna proti škrlupu, grozeči glivični bolezni. Po svoje izstopajoča je okrasna jablana s sortnim imenom 'Golden Hornet', saj se njeni drobni zlato rumeni plodovi ohranijo na vejah še dolgo potem, ko je odpadlo listje.

Lahko so plevel ali solatnica, barvito žareče vrtne lepotice, trajne ali enoletne rastline, bodeče ali delikatesno užitne – to so predstavnice iz družine nebinovk in reda košarnic. Pa še kakšno zdravilno zelišče se najde vmes in vsaj ena pomembna industrijska oljnica. Izredno številna je ta družina, pri katerih je košek vedno sestavljen iz veliko cvetov, pogosto so eni jezičasti in drugi cevasti, običajno pa celotnemu socvetju rečemo kar cvet. Vrt je za vse premajhen in naš prostor omejen, zato se pomudimo le pri nekaterih med njimi.

Najprej v naravi ali na vrtu opazimo njihovo cvetje ali zaznamo prijeten vonj. To je prvi vtis, v resnici pa so to morda zelo strupene rastline. To niso le šmarnica, podlesek in preobjeda skupaj z volčinom. Še cela vrsta jih je, a kljub temu jih hote naseljujemo v svoji bližini kot okrasne rastline. Nekatere med njimi so lahko ob zaužitju celo smrtno nevarne, drugih se ni dobro dotikati. Znanja o njih ni nikoli dovolj, samoizobraževanje je tudi tu za zdravje koristno, predvsem pa moramo o nevarnih rastlinah poučiti otroke. Potem je strah odveč, zato je vredno uživati tudi v lepoti strupenjač.

Na okrasnem vrtu je le malo rožic, ki ves topli del leta razkazujejo lepoto cvetja, zato so dobrodošle tiste rastline, ki privabljajo poglede z dekorativnim listjem. Lahko so to enoletnice, trajnice ali tudi lesnate rastline. Pisanost in raznobarvnost sta ne nazadnje poživitev sicer prevladujočega zelenja, čeprav v neštetih odtenkih. Za osvetlitev vrtnih senc izbiramo svetle kombinacije, saj rdeči in drugi temnejši odtenki zaživijo šele na soncu.

Pisana kopriva in perila sta si po videzu podobna rodova in bližnje je tudi njuno botanično sorodstvo. Oboje gojimo izključno zaradi lepo obarvanega listja, vsaj perilo pa je podobno kot špinačo ali blitvo mogoče uporabiti tudi v kuhinji. V njeni tropski domovini znajo to užitnost koristno uporabiti. Oba rodova povezuje zaresna občutljivost za mraz, saj rastline prenehajo rasti, še preden temperatura pade do nič stopinj. Pisane koprive so v naših krajih znane že vsaj 160 let in najprej so jih gojili izključno kot lončnice. V sodobnih nasadih enoletnic pa je njihovo mesto na prostem, kamor jih sadimo takoj, ko je dovolj toplo za paradižnik.

Pri vrtnarjenju se ne srečamo ravno poredko s primeri, ko se je nemogoče opredeliti za okrasno ali koristno stran. Marsikaj lahko uvrstimo v predalček z naslovom za želodček in okras. Opraviti imamo torej s tistim latinskim izrekom, ki pravi, naj mešamo prijetno s koristnim. Spomnimo se le na nekaj takšnih primerov med drevnino, saj je ta čas še primeren za sajenje novih pridobitev.

Že izključno zaradi okusnih sadežev posajena žlahtna jablana ob pomladnem cvetenju pridobi status okrasnega drevesa. Ponudba vrtnih centrov in drevesnic obsega ob vsem drugem tudi posebnosti, ki so vredne vrtičkarskega preizkušanja. Če je komu to premalo, ima na voljo še globalno medmrežje. Jablana ( Malus ) pač ostane jablana in nekoč se je jasno vedelo, kaj je za okras in kaj za čežano ali zavitek. Danes so te razmejitve nekoliko zabrisane. S križanjem več botaničnih vrst so sicer nastale mnoge sorte, ki se ponašajo z enojnim ali polnjenim...

Gojitelji okrasnih in koristnih rastlin se zlepa ne moremo izogniti škodljivcem in boleznim. Pomlad je čas, ko lahko vsaj nekatere uspešno zatiramo, a tudi pozneje je koristno slediti dogajanju na vrtu. Veliko lahko storimo že s predpomladnim škropljenjem sadnega drevja in drugih lesnatih rastlin, saj so na voljo popolnoma nestrupeni oljni pripravki. S takšnim ukrepom znatno zmanjšamo tudi napad pušpanovega veščeca, ki se je zadnja leta močno razširil tudi pri nas.

Metulji, hrošči in druge žuželke niso vedno samo lepe in ljubke živalice. Predvsem njihove ličinke so pogosto neustavljivi uničevalci zelene listne mase. Takšna je tudi ličinka pušpanovega veščeca, ki je samo po besedi podoben vešči. Žužkoslovci jih seveda natančno razlikujejo in pravijo, da je družina veščecev ali somračnikov (Sphingidae) pač nekaj drugega, kot so nočni metulji ali vešče, kamor spada tudi sviloprejka. V zavetju noči po vrtu zalegajo jajčeca razne sovke, njihove ličinke pa si potem privzamejo varovalno barvo, da jih težko izsledimo. Njim in gosenicam kapusovega belina in tudi omenjenega požeruha pušpanovih listov pa precej omejimo z bacilom, neškodljivim za človeka. Kaparji v nobenem od svojih razvojnih stadijev res ne frčijo, pač pa to občasno počnejo listne uši. Oboje držimo pomladi v šahu z oljnimi pripravki, po potrebi pa poiščemo nasvet pri strokovnem prodajalcu.

Šele v zimi s snegom in ivjem pokažejo svojo lepoto zimzelene rastline, ki jih poleti morda kar prezremo v obilici zelenja in ob vodilni barvni vlogi cvetja. Zdaj so pomembni tudi iglavci, ki vsaj sezonsko niso le zeleni.

Klek je doma na Japonskem in Kitajskem in po pravici zasluži ime vzhodni klek, Thuja orientalis. Na naše podnebje je lepo privajen, a pred mrazom se brani tako, da običajno poletno zelenilo luskastih iglic obarva v rjavkasti zagorelosti starega zlata. Vzhodni klek je zanesljivo vzdržljiv do nekako 14 stopinj pod lediščem, a tudi če kakšen poganjek nazebe, se poškodba še pred poletjem zakrije z novo rastjo. Že kot vrsta je rastlina slikovita s stožčasto ali jajčasto krošnjo, saj se vse veje togo poganjajo kvišku in se že s tem po postavi loči od svojega ameriškega sorodnika bolj kuštrave rasti. Še strožjo pokončno obliko ima sorta Pyramidalis Aurea. Dodatna zimska dekoracija so plodovi s slikovito rogljatimi storžkovimi luskami in imajo še pred jesensko dozorelostjo zanimiv srebrnkast poprh.

Pogosto je zima problematična za nas, a tudi rožicam v naših stanovanjih ni lahko. Vsem so nujni osnovni življenjski pogoji, ki pa niso vedno ravno podobni našim bivalnim zahtevam. Svetloba pomeni rastlinam še mnogo več kot nam, tudi pred mrazom se ne morejo braniti, zračna vlažnost centralno ogrevanih bivališč pa spet mnogim ne prija. Poglejmo si nekaj bivanjskih kompromisov, a izbor za suho ozračje primernih rastlin s tem sploh ni izčrpan ...

Po svojih izkušnjah priporočam gojenje jermenke ali klivije tudi v bližnji soseščini radiatorjev. Obenem pa jim brez ogrevanja tudi ne bo sile, saj dobro prezimijo že v svetli senci pri 8 stopinjah. To je res rastlina iz južnoafriške gozdne podrasti, kjer ni posebnega izobilja, a klivije so svojo potrpežljivost ponesle s seboj tudi v drugačna okolja. Med čebulnice jih ne moremo prištevati, saj imajo le na spodnjem delu steblo nekoliko čebulasto zadebeljeno, zato pa imajo močne omesenele korenine, kar rastlinam zagotavlja trdoživost tudi v...

Gruden res postreže z zadnjimi tedni v letu in se ponaša z zanesljivo najkrajšim dnem, vendar je prežet s svečano prazničnostjo in obilo simbolike. Vse to občuti tudi vrtnar, ki se lahko prav zdaj pomudi ob sezonskih značilnostih in ob klasiki decembrskega časa. Božične zvezde, kristusov trn, med kaktejami božični členar in na prostem prvi telohi z bodiko so le nepopoln nabor med skoraj nepogrešljivimi.

Božične zvezde pri nas gojimo kot sobnice, vendar že dolgo niso več samo rdeče. Izhodiščne in še nepožlahtnjene rastline so doma v Mehiki in tam zrastejo kar v dva do tri metre visoke grme. Vrtnarji jih v skladu z globalno tržno naravnanostjo ponujajo v vseh velikostih – od komaj nekaj centimetrov visoke miniaturke do postavnih primerkov v drevesasti ali stožčasti obliki. Zato sta lahko cena in čas vzgoje prav različna. Za uspeh je treba imeti kar nekaj izkušenj in strokovnega znanja, najpomembnejše pa je to, da so evforbije ali poanzetije...