Lepi novi svet

Čeprav nas znanost z vseh koncev svari pred hitrim in pogubnim koncem sveta, otoplitvijo, poplavami, izumrtjem vsega živega, se zdi, da v resnici ne gre za nič drugega kot za spremembe, ki jih je vse več in se odvijajo tako hitro, da jim mi, starejši, komaj sledimo. Ne gre le za digitalizacijo in umetno inteligenco, ampak za veliko več. Samo spomniti se je treba, kaj so bile »naše« novosti izpred 80 let in kaj vse se je za nas spremenilo. Od kolesa do najlonskih nogavic, od sesalnikov do pralnih praškov … Od megalopolisov do satelitov, pametnih telefonov in TV-zaslonov, večjih od oken. Vse smo sprejeli in usvojili.

Upokojitev? Ne, hvala!

Po poročilu revije New Scientist starejši ljudje na Japonskem uporabljajo eksoskeletone kot pomožno delovno sredstvo za težka dela, tako da lahko ostajajo polno zaposleni tudi v visoki starosti, na težaškem delovnem mestu pa preživijo dalj časa brez odmora.

Japonska ima trenutno najstarejšo populacijo na svetu. Leta 2015 je bilo tam kar 26 odstotkov starejših od 75 let še vedno aktivnih tudi pri najtežjih fizičnih delih. Tu je torej treba delati dolgo, da bi imela država dovolj vzdržen pokojninski in zdravstveni sistem. Vse se je spremenilo, ko so začeli izdelovati eksoskeletone.

SVET IN MI

Indijanec, ki seka drva v začetku poletja, ni nor, ampak se pripravlja na hudo zimo. Segrevanje Zemlje pa zdaj narekuje, da se v začetku zime začnemo pripravljati na hudo vročino, ki jo bomo ljudje v mestih najbolj občutili.

V mnogih velikih mestih, kjer zaradi vročine poleti umirajo stari ljudje in primanjkuje vode zaradi suše, je postala vodilna misel obramba. Pravočasne in uspešne priprave na vročino so priložnost za prijaznejše medsebojne odnose in bolj zdravo življenje.

Ob hudi vročini, ki je prizadela nepripravljene prebivalce mest, so ljudje dobivali opozorila o tem, da je treba piti veliko vode, starejšim pa so priporočali, naj ostanejo doma, zunaj pa naj se čim manj gibajo in naj raje počakajo na noč in takrat opravljajo težja dela.

Pozitivne novice

Na Novi Zelandiji je med popolno zaporo, ki jo je avgusta odredila predsednica države, potem ko so pri njih odkrili štiri pozitivne nosilce delta različice virusa, zaprto vse. Ljudje ne smejo iz hiše, odprte so le lokalne trgovine s hrano, ni prvič, da ljudje tam živijo kot puščavniki. Strategija predsednice je bila že prvič uspešna.

Med pandemijo se je v svetu spremenilo marsikaj. Začeli so izhajati brezplačni časopisi, največ so jih našteli v Angliji z Irsko in Škotsko vred. Kot odziv na vse hujšo potrtost so začeli izhajati časniki s pozitivnimi novicami. Med najbolj znanimi je angleška revija Positive.News, ki izhaja štirikrat na leto, kdor si jo naroči, jo dobi po pošti, za Slovenijo je naročnina skoraj 11 evrov za številko. Ustvarjajo jo mladi novinarji, strokovnjaki in ljudje, usmerjeni v nove dolgotrajne trende, kot sta veganstvo in eko.

Bunker za milijarderja

Zaradi korone je pred dobrim letom večino ljudi grabil strah. Strah, ki je pri nekaterih mejil na paniko, je bil osnovni strah pred smrtjo in takoj po tem pred pomanjkanjem. Posebno starejši, ki so enkrat že preživeli lakoto, imajo v dobrem spominu, da se je treba založiti z nujno potrebnimi stvarmi. Nakupovanje na veliko, na primer po več zavojev toaletnega papirja, je najboljši dokaz, za kaj je šlo.

Strahu pred smrtjo in pomanjkanjem niso ušli niti redki superbogati milijarderji. Ta strah jih grabi že dolgo in kar naprej.

Dihanje skozi črevesje?

Pandemija je spodbudila raziskovalce, ki se ukvarjajo z alternativnimi možnostmi dihanja, da so v reviji MedCell/press v začetku maja objavili ugotovitve raziskave o možnostih drugačnega zdravljenja odpovedi dihanja. Raziskavo so delali na miših in prašičih. Skozi anus so jim dovajali kisik v obliki plina ali tekočine in obrnili simptome odpovedi dihanja. Njihova študija je dokazala, da lahko glodavci in prašiči učinkovito dihajo skozi črevesje. 

»Umetna dihalna podpora ima ključno vlogo pri kliničnem obvladovanju odpovedi dihanja zaradi hudih bolezni, kot sta pljučnica ali sindrom akutne dihalne stiske,« pravi avtor študije dr. Takanori Takebe s tokijske medicinske in zobozdravstvene univerze ter Medicinskega pediatričnega centra v Cincinnatiju. Študijo so zasnovali na ugotovitvah o nekaterih vodnih organizmih, ki so se prilagodili okolju z nizko vsebnostjo kisika. Poleg pljuč in škrg so razvili alternativne dihalne mehanizme, na primer nekateri sladkovodni somi, pajki ali morske kumare za dihanje uporabljajo spodnje črevesje. Do zdaj pa še nihče ni preizkusil, ali imajo podobne lastnosti, ki se razvijejo v pomanjkanju kisika, lahko tudi sesalci.

Šola za starejše

Pandemija je razkrila, da bi se pri nas morali starejši končno začeti učiti. Še malo, pa bodo po cestah vozili avtomobili brez voznikov, kupovati ali plačevati pa bo mogoče samo še po spletu ali s telefonom v roki. Pravkar se evropske banke dogovarjajo, da bodo uvedle spletni evro, kakšne bodo spremembe, ko bo to postalo uveljavljeno plačilno sredstvo, se še nihče ne zaveda.

Čas se vse hitreje spreminja. Splet vse bolj spodriva papir. Tudi besednjak se je spremenil. Poslušalce po radiu pozivajo, naj napišejo elektronsko pismo z vprašanjem, spletni naslov oddrdrajo tako hitro, da ga marsikateri sploh ne razumejo, kaj šele da bi poslali vprašanje po spletu. Mnogi ljudje ne vedo, za kaj gre, ko jih napovedovalec povabi, naj oddajo ponovno poslušajo v radijskih podkastih. Še huje je pri plačevanju položnic. Pred bankami in pošto se sredi meseca vijejo dolge vrste čakajočih z maskami, da bi plačali položnice, tisti pa, ki živijo v manjših krajih, kjer so postale banke in pošte redke kot kurji zobje, pa ne razumejo, kaj se jim je zgodilo in zakaj.

 Smrt ni preklop stikala

Razprave o smrti so bile vedno skope, saj nikoli ni bilo povsem jasno, kaj se zgodi potem, ko človek preneha dihati in se srce ustavi. Zapis iz Nove zaveze je v 19. stoletju vse tri generacije spravljal v strah, zato so krste opremljali z zvončkom, da bi opozoril žive, da je ljubljeni pokojnik še živ.

Odkar je medicinska znanost tako napredovala, da lahko bolnikom bolne notranje organe zamenja z zdravimi od nekoga, ki je pravkar umrl, ljudje vse težje privolijo, da pokojniku izrežejo zdrave notranje organe, saj razmišljajo, kaj pa, če je še živ.