Kibernetski kriminal in pandemija

Pandemija je za kriminalne združbe postala zlata jama priložnosti. Kriminalisti, ki se s tem problemom ukvarjajo v ZDA in Kanadi, se bojijo, da prihaja cunami kriminala.

Pandemija je za kratek čas zmedla kriminalce. Ljudje niso smeli od doma, ropanje bogataških stanovanj in počitniških hiš skoraj ni bilo več mogoče. Statistike so pokazale, da je vsaj prve mesece pandemije kriminal upadel za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, so ugotavljali v Angliji. Vendar je zdaj postalo jasno, da kriminal ni presahnil, ampak se je razrasel na nova področja.

Čas za ljubezen

Ljudje smo zapletena bitja. Ljubezen pa je med vsemi čustvi najbolj zapleteno. Če koga vprašaš, kaj je ljubezen, bo nekaj časa mencal, potem pa odgovoril, kar se njemu zdi.

Ni čudno, da se je znanost lotila dokazovanja, za kaj pri ljubezni sploh gre.

Na harvardskem raziskovalnem inštitutu so raziskovalci opravili ali morda še naprej opravljajo raziskavo, ki so jo zastavili profesorji in študenti vseh mogočih smeri že leta 1938. Kolikor je znano, je 82-letna raziskava o ljubezni najdaljši raziskovalni projekt na svetu. Trenutno ga vodi profesor dr. Robert Waldinger s harvardske medicinske šole, četrti vodja projekta v zgodovini. Več kot osem desetletij so natančno zasledovali potek življenja 724 moških. Leto za letom so dokumentirali njihove kariere, osebno življenje in zdravje.

Spoznavanje koronavirusa

Vemo, da se novi koronavirus, poimenovan SARS-CoV-2, hitro širi od človeka do človeka. Če poznamo čas njegove aktivnosti, v katerem lahko prehaja tudi z drugih površin, se lažje in bolje obvarujemo pred njim.

Poglejmo, kaj ugotavljajo znanstveniki, ki koronavirus še vedno intenzivno raziskujejo, saj vsak dan prinese novo odkritje. Pred slabim tednom so na primer ugotovili, da se njegovo delovanje včasih začne v prebavnem traktu in povzroča prebavne motnje in šele pozneje preide tudi na druge organe. Najraje ima pljuča, a pri obdukcijah so ga našli tudi v možganih.

Branje starejšim po telefonu

Korona se je razlezla po Evropi in v tem času naredila veliko škode predvsem pri ljudeh, ki živijo sami, tudi zaradi slogana, ki je pozival, naj starejši ostanejo doma, in zaradi priporočil, da ni pametno obiskovati starejših.

Tako je osamljenih starejših, navadno tudi gibalno motenih vse več in vse več je tudi bolezni, ki so tipične za starejše: pozabljivost, padci, demenca. Kot je rekla ena mojih najstarejših in še vedno popolnoma samozadostnih prijateljic, starost navadno ni najlepše obdobje življenja.

Kako ostati srečen v času korone

Vrsta knjig priporoča, uči ali svetuje z najboljšim namenom, da bi avtor oziroma avtorica pomagala človeku, ki osamljen in nesrečen, nemočen in brezvoljen čemi doma in se smili samemu sebi. Te knjige, »naredi sam sebe«, so privlačne, a v resnici ne pomagajo. Svetujem, da vzamete v roke roman.

Pri nas velja: povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si.

Seveda jih ni veliko, ki bi ob takem vprašanju odkrito povedali, da najraje berejo kriminalke, ljubezenske romane, znanstveno fantastiko epskih razsežnosti ali podobno literaturo. Kajti pri nas velja, da si preprost in ne učen, če bereš »take« knjige.

Brezplačen družinski internet

Korona ni izginila z vročino, še manj je nakazala, da si bo vzela dopust. Mirovala je po malem le tam, kjer so se ljudje držali strogih pravil, si razkuževali in z milom doma umivali roke, nosili maske in se tako zaščitili, ostajali doma in se srečevali le od daleč in po internetu, pametnih telefonih.

Dejstvo je, da koronavirus ne bo zamrl z jesenjo ali kar tako. Nekateri znanstveniki celo napovedujejo, da koronavirus ostaja permanentno z nami. Poskusi s cepivom do zdaj niso dali pričakovanega rezultata, kajti ugibanje, ali cepivo zbudi dolgotrajno odpornost cepljenega, zahteva čas za preverjanje.

Druga plat medalje

Ko pride do krize, se šele pokažejo največje napačne poteze politike in sistema, v katerem ljudje živijo. V Švici, deželi bogatih in poldrugi milijon zelo revnih ljudi, so v Ženevi, drugem najdražjem mestu v Švici, fotografirali nekaj kilometrov dolgo vrsto ljudi, ki so pri Karitasu čakali na prehrambni paket. Najbolj prizadeti (lačni) so priseljenci brez dokumentov, ljudje brez izobrazbe, ki ne morejo dobiti dela, in ljudje, ki so zaradi covida-19 ostali na cesti. Za 1500 zavitkov hrane so se v vrsto postavljali že pred 5. uro zjutraj.

SVET IN MI

Kaj imajo skupnega najuspešnejše države v boju s koronavirusom? Nova Zelandija, Tajvan, Islandija, Finska, Norveška, Danska, Nemčija so države, ki jih vodijo ženske.

Rekli bi, da gre za manjše, otoške in lažje obvladljive države. A je tu tudi Nemčija, ki je velika in ni otok, na drugi strani pa je v boju proti koronavirusu manj uspešna Velika Britanija, ki je otok in tudi velika. Ne velikost ne geografska danost nista odločilni.

Kar je naštetim državam skupno, so ženske, uspešne voditeljice, premierke, predsednice ..., v boju proti novemu virusu pa ubirajo nove, alternativne načine uporabe vpliva in politične moči.

SVET IN MI

Čas, v katerem živimo, spreminja naše življenje. In ker smo socialna bitja, ki potrebujemo dnevne stike z drugimi, malo smeha, morda celo petja, nas vse to lahko osrečuje. Telefoni so primerno orodje za druženje: zavrtiš telefonsko številko prijateljice in že sta vsaka v svojem naslanjaču ob skodelici kave ali čaja ...

Treba se je znati pogovarjati. Če dobro pomislite, gotovo poznate nekoga, s komer se zelo radi pogovarjate, se z njim nasmejete, ob njem vedno postanete boljše volje in samozavestnejši. Gotovo pa poznate tudi take sogovornike, ki vas popolnoma izsušijo, so kot goba, ki vas pije in izčrpa.

Ali je virus povzročitelj alzheimerjeve bolezni?

V jugovzhodni Franciji se znanstveniki različnih usmeritev že več kot dve desetletji trudijo najti povzročitelja alzheimerjeve bolezni. 

Najnovejše objave kažejo, da so raziskave na stopnji, ko so znanstveniki prepričani, da vedo, kje bi bilo treba iskati glavnega krivca. Na kratko povedano, po njihovo naj bi to bil virus HSV1, ki ga poznamo kot herpes. Ko se človek enkrat z njim okuži, je njegova prisotnost vseživljenjska. Dobri dve desetletji trajajo raziskave, ki so jih opravljali na inštitutih in laboratorijih jugovzhodne Francije na več kot enajst tisoč osebah, starejših od 65 let, razdeljenih v različno velike skupine. Hkrati so prisotnost tega virusa opazovali tudi v režnjih možganov laboratorijskih živali. Herpes povzroča ljudem preglavice, ki sicer niso hude, a so zato zelo neprijetne. Izbruh herpesa v drobnih mehurčkih ljudje poznajo, ker se jim največkrat pokaže na robu ustnic, hujši med zgornjo ustnico in nosom, ob stresnih dogodkih pa se lahko naredi tudi drugje po telesu in skoraj vedno na istem mestu.