Letos mineva 110 let od rojstva pisatelja Miška Kranjca, zato bo tokratni Pohod po Miškovi poti posebej slovesno obarvan. Pohod, ki ga že več kot dvajset let pripravljajo njegovi prekmurski rojaki, bodo zaključili s kulturno in literarno prireditvijo pred njegovo rojstno hišo v Veliki Polani.

Pohodniki se bodo zbrali v soboto, 6. oktobra, med 9. in 10. uro v Lendavi pred Športno-kolesarskim centrom Čentiba, Lendavska ulica 19, in se skupaj podali na okrog 15 kilometrov dolgo pot do pisateljeve rojstne hiše. Iz Lendave vodi pot do zidanice Miška Kranjca v Lendavskih goricah in mimo 372 metrov visoke Piramide, ki velja za najvišjo točko Lendavskih in Dolgovaških goric. Pohodniki bodo prišli k znamenitemu stolpu Vinarium, največji tukajšnji turistični znamenitosti. S kartončkom, ki ga bodo prejeli ob prijavi, bo vstop na stolp ta dan prost, vendar le za tiste, ki se bodo nanj podali peš. Drugi se bodo lahko okrepčali pred vhodom, od koder je prav tako lep razgled. Seveda pa se ne more primerjati s tistim z vrha Vinariuma, visokega 53,5 metra, ki stoji na 302 metrih nadmorske višine in ponuja pogled kar na štiri države.

Za 90. rojstni dan si je Friderik Hrast, upokojeni kriminalist, pravnik, gospodarstvenik in slikar, podaril dve posebni darili: knjigo svojih spominov, ki jo je začel pisati dve leti prej in je izšla slabo leto pred njegovim visokim jubilejem, in slikarsko razstavo.

Kaj je spodbudilo 88-letnega gospoda, da se lotil pisanja spominov s svinčnikom na bele liste papirja? »Nekega poznojesenskega dne leta 2015 sem se srečal v ljubljanskem Severnem parku s starim prijateljem Lojzetom Maslom. Med drugim me vpraša, ali še slikam. Odvrnil sem mu, da nič več, saj mi preprosto ne gre. In vse, kar koli se je kdaj začelo, se nekoč tudi konča! »Že že, ampak saj ti ne moreš brez dela, pa začni pisati! Za seboj imaš življenje, bogato dogodkov, in pisati znaš!«

V spomin na svojega rojaka, pisatelja Franceta Bevka v Cerknem vsako leto pripravijo kar nekaj kulturnih prireditev, ki potekajo ves tretji teden v septembru, vrh pa dosežejo s pohodom v Zakojco in slovesnostjo pred Bevkovo domačijo v Zakojci nad Baško grapo. 

Organizatorjev rekreativnega pohoda, ki bo potekal v nedeljo, 16. septembra, je več, odvisno od tega, po kateri poti se podate. Najdaljša pot vodi iz Cerknega čez Porezen, označena je kot srednje zahtevna, zanjo pohodniki potrebujejo okrog šest ur, na pot pa se odpravijo že ob 5.30 zjutraj izpred TIC-a v Cerknem. Za varen korak poskrbijo člani Planinskega društva Cerkno. Ob 8. uri se prav tako iz Cerknega odpravi skupina, ki jo pot vodi na Gradišče, Zakriž, Vrh Ravni do Zakojce. Ta pot traja od štiri do pet ur, je prav tako vodena in je srednje zahtevna. Najkrajša pa je pot iz Hudajužne v Baški grapi, ki se začne ob 9.30, je lahka in jo pohodniki zmorejo v eni uri. Ta pohod organizirata LTO Laufar in Društvo Baška dediščina.

Tisti, ki se sredi poletja ne boste hladili ob morju, se lahko podate po senčnih poteh doline Gračnice in Jurkloštra in se srečate s skrivnostjo Orionovega ozvezdja na Zemlji.

Naravoslovno-zgodovinski pohod po Orionovi poti spada v sklop tematskih pohodnih poti Po laških poteh. Orionova pot je speljana po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, za katere pater Karel Gržan v knjigi V znamenju Oriona sklepa, da je bilo tam megalitsko svetišče, »središče sveta« v trikotu med Savinjo, Savo in Sotlo. Gradi na tezi, da stara prazgodovinska gradišča na območju Oriona v dolini Gračnice s sozvezdji predstavljajo ostanke kulture neolitskih (ali bakrenodobnih) ljudstev.

Koronarni klub Ljubljana že več kot 35 let uspešno deluje na področju vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov. Ti imajo po odpustu iz bolnišnice možnost ambulantne rehabilitacije, ki traja približno tri mesece, potem pa se znajdejo bolj ali manj sami s svojo boleznijo, vprašanji in strahovi.

Zato so že leta 1981 v Ljubljani ustanovili klub, ki je humanitarna neprofitna organizacija kroničnih koronarnih bolnikov. Za bolnike je namreč izredno pomembno, da imajo oporo strokovnega kadra, ki oblikuje in izvaja program. Strokovnjaki s področja srčno-žilne rehabilitacije bolezen poznajo ter skrbi in težave bolnega razumejo, pomaga pa tudi druženje s sotrpini s podobnimi izkušnjami. »Pomembna so namreč nadaljevanje rehabilitacijske vadbe, izobraževanje in spremljanje bolnika, saj na ta način preprečujemo zaplete, ponovne srčno-žilne dogodke, bolniku pomagamo ob ponovni vključitvi v socialno in delovno okolje, skušamo odgovoriti na njegove dvome, omiliti psihološke težave in mu prisluhniti,« pravi Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega Kluba Ljubljana. Ob ustanovitvi je bil prva laična organizacija koronarnih bolnikov v tedanji Jugoslaviji in od takrat nepretrgoma sodeluje z ambulanto za rehabilitacijo kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC.

Če je nekoč veljalo, da so vraščeni nohti posledica pretesnih čevljev ali napačnega striženja nohtov na nogah, pa ima danes kljub udobni obutvi tovrstne težave vse več ljudi, tudi majhni otroci. Vzrokov za to je več, med drugim tudi dedna zasnova stopala, različne anomalije, tudi poškodbe. 

Unguis incarnatus je medicinski izraz za vraščen noht. V praksi to pomeni, da se noht vrašča v okoliško mehko tkivo, kar povzroča bolečino in vnetje, včasih pa tudi bakterijsko okužbo. Najpogosteje je vraščen noht na palcu. Vzroki za vraščanje nohta so največkrat poškodba, preozki čevlji, uživanje nekaterih zdravil in nepravilno pristriženi nohti. Kot opaža Karmen Perko iz centra Pedimed, kjer se ukvarjajo z nego stopal in nohtov, je ljudi s tovrstno težavo vse več. V medicini je praksa, da vraščen noht zdravijo kirurško z operacijo, vendar se pogosto ponovi, sam poseg pa je zelo boleč.

»Župančičeva pot ni cilj, je potovanje, ki se nikoli ne konča.« Tak je slogan tradicionalne poti od Dragatuša do Vinice, po kateri se bodo pohodniki odpravili v soboto, 9. junija, in se poklonili 140. obletnici rojstva Otona Župančiča.

Ta kulturno-športni pohod, dolg 13 kilometrov, simbolno ponazarja pot, ki jo je v mladosti prehodil pesnik, ko se je iz Dragatuša namenil k sorodnikom v svojo rojstno Vinico. Kot dijak se je večkrat iz Novega mesta, kjer se je šolal, odpravil peš čez Gorjance v Dragatuš, kjer je preživel otroška leta. Od tam pa skozi slikovit kraški svet mimo Klepčevega mlina, okljukov reke Lahinje ter belokranjskih steljnikov naprej skozi prijetno senco gozda na Žeželj, kjer stoji Marijina romarska cerkev, k sorodnikom v Vinico.

Anton Aškerc velja za enega najbolj znanih slovenskih pesnikov, v njegov spomin poteka dobro obiskan pohod, ki se začne v Zidanem Mostu in zaključi na Aškerčevi domačiji na Senožetah nad Rimskimi Toplicami. Letošnji bo v soboto, 16. junija, in bo tudi v znamenju čebel in medu.

Že 23. leto zapored bo Kulturno društvo Anton Aškerc Rimske Toplice v sodelovanju s kulturnimi društvi krajevnih skupnosti Rimske Toplice in Zidani Most ter družino Aškerc počastilo spomin na svojega znamenitega rojaka. Pohod so prvič pripravili leta 1996, zasnovali so ga domačini v sodelovanju s prof. Jožico Košak in učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter Marjanom Lipovškom iz Velikega Širja. Zaradi velikega zanimanja ljudi in slikovitosti krajev, skozi katere poteka, je takoj postal tradicionalen. Leta 2012 je bila pot v celoti urejena in označena po evropskih standardih. Je redno in lepo vzdrževana, za kar skrbita STIK Laško in občina Laško, poznana pa je po svojevrstnih kažipotih v obliki velike črke A.

Martin Krpan je najbolj znan in še vedno najbolj priljubljen slovenski ljudski junak, za kar je zaslužen pisatelj Fran Levstik. Na Blokah na Notranjskem pa imajo pravo Krpanovo pot, po kateri se bodo že osemnajstič, tokrat 29. aprila, sprehodili pohodniki od blizu in daleč.

Lani je minilo 100 let od izida Levstikove povesti o Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja. Ker je bila to prva slovenska slikanica, so jo pri Mladinski knjigi ponovno izdali, saj v vsem stoletju, kot pravijo, ni prav nič izgubila aktualnosti. Podoba klenega kmečkega moža, ki je premagal Brdavsa in obvaroval cesarski Dunaj pred sovražniki, je zasidrana v spominu slehernega Slovenca. Da bi oživili zgodbo o tem neobičajnem možu, ki naj bi živel prav tukaj, v vasici Vrh, so se v bloški občini odločili za Krpanovo pot, pohod po tej 18 oziroma 23 kilometrov dolgi poti pa je vsako leto konec aprila.

Na Vranskem je bila v začetku marca že peta razstava cvetja iz krep papirja, na kateri se je predstavilo več kot 100 izdelovalcev najrazličnejših cvetličnih in drugih aranžmajev iz vse države. Pod pokroviteljstvom občine so jo pripravile članice sekcije Vranske rož'ce, te sicer delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko.

 »Ko sem se upokojila, sem razmišljala, s čim naj si popestrim dolge jesenske in zimske večere, ko moj vrt počiva. Spomnila sem se, kako nam je nekoč doma v Mariji Reki pri Preboldu domačinka pokazala izdelavo cvetja iz krep papirja. Ko poznaš osnove, te naprej vodijo domišljija in spretni prsti, pa še možgani so zaposleni!« Tako je dejala Mira Kelemen iz Prebolda, ena izmed sto razstavljavcev in izdelovalcev cvetja iz krep papirja, ki so v deževnih dneh konec tedna s svojimi prelepimi živopisnimi cvetnimi aranžmaji obiskovalcem pričarali pravo pomlad.