Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
STROŠEK ZA NOVO ZOBNO PROTEZO
Bralka je stara 84 let in ima manjšo pokojnino, zato jo zanima glede pokrivanja stroškov za novo zobno protezo. Prve majave zobe so ji izpulili in jih nadomestili s protezo, za kar je plačala 600 evrov. Po treh letih čakalne dobe, ker je izgubila še preostale zobe, so ji v ambulanti rekli, da bi morala plačati ves strošek za novo protezo. Zanima jo, ali ji ne pripada, da ta strošek povrne ZZZS, glede na to, da je starejša od 70 let.
V skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja je kot zavarovanka upravičena tako do snemne delne proteze kot tudi do totalne proteze. Snemno delno protezo lahko dobi, če manjkajo trije ali več zob zapored in izdelava mostička zaradi statičnih ali drugih strokovnih razlogov ni mogoča ali pa če manjkajo trije ali več zob na koncu zobne vrste (najmanj kočniki) enostransko in ob tem še najmanj dva zoba v istem ali drugem kvadrantu v isti čeljusti in tudi če manjkajo zobje v več vrzelih in ima za vsako od njih pravico do mostička, a je cena za protezo nižja kot za mostiček.
-
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je poslovno leto 1985 zaključila z izgubo, ki je znašala 1.417,7 milijona takratnih dinarjev. Krila jo je iz sredstev rezervnega sklada. Njeni prihodki so znašali 131.201,8 milijona, izdatki pa 132.619,5 milijona dinarjev. Negativni finančni rezultat po zaključnem računu je imel za posledico znižanje rezervnega sklada s 3.029,7 milijona na 1.612,1 milijona dinarjev. Za nemoteno poslovanje je morala vse od avgusta naprej najemati premostitvena bančna posojila po splošni obrestni meri. Znižanje rezervnega sklada je pomembno vplivalo na poslabševanje likvidnostnega položaja v naslednjem letu.
Koliko za letošnji letni dodatek in komu
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) je v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-C) skupaj s pokojnino ali z zakonom določenim nadomestilom iz invalidskega zavarovanja za mesec julij izplačal tudi letošnji letni dodatek. Na voljo so že nekateri predhodni finančni in statistični podatki o tem, koliko sredstev je bilo za izplačilo letnega dodatka v tem mesecu treba zagotoviti in komu vse je bil izplačan. V nadaljevanju na kratko povzemamo za bralce zanimive podatke.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
ISKANJE POGREŠANE SESTRE
Dogaja se, da zaradi različnih razlogov starejša oseba izgubi stik s sorodniki. Tudi v takih primerih smo že uspeli pomagati. Klicala nas je starejša gospa iz manjšega slovenskega mesta. S sestro, ki je živela v Ljubljani, sta imeli le občasne stike prek pisem, saj je sestra živela bolj samotarsko, telefona ni imela, obiskovali pa sta se zelo redko. Ker pa ji tokrat že nekaj tednov ni odgovorila, jo je začelo skrbeti, saj je bila sestra že precej v letih, ob zadnjem obisku pred meseci pa je kazala začetne znake demence. A je zavračala odhod v dom za starejše občane ali kakršno koli drugo pomoč. Zaskrbljena sestra je najprej poklicala na pristojni center za socialno delo, a povratne informacije ni dobila. Ker je bila takrat tudi sama zaradi padca odvisna od pomoči drugih, za sestro v Ljubljani pa jo je že precej skrbelo, nas je poklicala in prosila za poizvedbo.
Izdali že skoraj 1.900 novih odločb
Z odločbo ustavnega sodišča (št. U-I-239/14-10, Up-1169/12) z dne 26. marca 2015, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS ( št. 30/15) 30. aprila 2015, je bilo odločeno, da je bil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven v času od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012, v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Zavod je moral v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča v 60 dneh po objavi odločbe v Uradnem listu, to je do 29. junija 2015, ponovno odmeriti pokojnino vsem tistim uživalcem pokojnine, bodisi starostne, predčasne, invalidske, družinske, vdovske, delne ali starostne pokojnine v sorazmernem delu, za katere je zavod v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi že ugotovljene protiustavne določbe četrtega odstavka 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal v času od 1. aprila 1992 do 31. decembra 1999.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA
Delavcu se v kratkem izteče denarno nadomestilo, in ker mu do upokojitve manjka še okoli 5 let, se pogovarja z mogočimi delodajalci, ki se zaradi specifičnosti njegovega poklica precej zanimajo zanj. Na teh pogovorih so mu omenjali konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzulo. Zanima ga, v čem se razlikujeta?
Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved, ki je opredeljena v 39. členu Zakona o delovnih razmerjih in velja med trajanjem delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa se lahko ob upoštevanju drugih pogojev dogovori ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
OBVEZNO ZAVAROVANJE NA PODLAGI DRUGEGA PRAVNEGA RAZMERJA
Bralec A. K. iz Logatca je solastnik in prokurist manjšega podjetja, vendar do zdaj ni bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj je to delo opravljal za mesečno plačilo, ki ni dosegalo zneska minimalne plače. Zdaj je dobil informacijo, da veljaven zakon ureja to področje drugače.
Veljaven zakon bistveno drugače ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja za plačilo opravljajo določeno delo. Po prejšnjem zakonu za osebe, ki so na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja prejele plačilo, manjše od zneska minimalne plače, ni veljala obvezna vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdaj pa obvezno zavarovanje ni več pogojeno z višino doseženega dohodka iz drugega pravnega razmerja, tako da se ta določba ni začela uporabljati že z...
-
Projekt Erasmus+ se je uspešno začel
Zveza društev upokojencev Slovenije je sprejela izziv in prva organizirala mednarodni projekt Erasmus – Mostovi. Uvodni del je potekal od 4. do 7. julija v Juvanju v občini Ljubno ob Savinji z zaključno ekskurzijo v Logarsko dolino.
Projekt Erasmus+, ki bo potekal do leta 2017 v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji ter na Češkem, je namenjen medgeneracijski izmenjavi znanja oziroma sodelovanju upokojencev z generacijami v osnovnih in srednjih šolah ter na univerzah. Mlajši udeleženci seniorje učijo tehnologijo in tuje jezike. Upokojeni intelektualci pa prispevajo svoje izkušnje za izboljšanje izobrazbe in kot motivatorji (priprava na razgovor za službo idr.). V okviru projekta bodo potekali medgeneracijski pogovori o parlamentarnem delu, med politiki na lokalni, državni in evropski ravni, diskusije na spletu, seminarji, ekskurzije idr. Udeleženci naj bi svoje predloge za izboljšave na področju izobraževanja posredovali politikom.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PONOVNO ZAUPANJE
V svetovalnico je po dogovoru prišla pretresena naročnica z možem. Še vedno je bila v šoku, ker je odkrila, da jo je mož prevaral s sodelavko, in to ni bilo samo enkratno dejanje. Najbolj pa mu je zamerila, da ji ni vsega odkrito povedal, ko ga je soočila s storjenim, ampak je morala sama dalj časa raziskovati, za kaj je sploh šlo in na kakšen način. Meni, da bi ji bilo lažje, če bi ji takoj vse priznal. Mož je pripravljen narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi mu odpustila in da bi znova zaživela v miru.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OBJEKTIVNA ODGOVORNOST ZDRAVNIKOV
Bralca zanima, v katerih primerih govorimo o objektivni odgovornosti vodilnih zdravstvenih delavcev. Zanima ga tudi, kakšno odgovornost predstavlja za zdravnike Kodeks medicinske deontologije.
Objektivne odgovornosti vodilnih zdravstvenih delavcev ne smemo zamenjevati z objektivno odškodninsko odgovornostjo, ki je v obligacijskem pravu uveljavljena v nekaterih posebnih okoliščinah (opravljanje nevarne dejavnosti, odgovornost staršev za ravnanje otrok, odgovornost države zaradi terorističnih dejanj). Prav tako je ne smemo zamenjevati s subjektivno odškodninsko odgovornostjo, za katero se zahteva posameznikova krivda (naklep ali malomarnost), ampak gre za odgovornost posameznika, ki izhaja iz njegovega posebej izpostavljenega položaja v neki ustanovi, organizaciji, instituciji ali podjetju.
