ŠTUDENTSKO DELO IN UŽIVANJE DRUŽINSKE POKOJNINE

Bralka A. L. iz Ljubljane je uživalka invalidske pokojnine in živi skupaj s hčerko, uživalko družinske pokojnine po očetu. Zaradi nizkih pokojnin hči v okviru možnosti opravlja tudi dela prek študentskega servisa. Glede na to, da je od februarja letos na podlagi tega dela vključena v pokojninsko zavarovanje, jo zanima, ali to zavarovanje vpliva tudi na uživanje oziroma prejemanje družinske pokojnine.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati 1. februarja 2015, je posegel tudi v določbo 1. odstavka 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V odgovoru, objavljenem v prejšnji številki revije, je bila omenjena določba zakona citirana še brez upoštevanja navedene spremembe glede študentskega dela. Tako se po 1. odstavku 18. člena zakona obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine.

STAREJŠI DELAVEC IN ODPOVED

Delavec bo v kratkem star 60 let in čez dober mesec se mu izteče druga zaporedna pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas. Z delodajalcem se dobro razume, zato je bil presenečen, ko ga je seznanil, da mu bo moral prekiniti delovno razmerje. Nova pogodba za določen čas ni več mogoča, zaposlitev za nedoločen čas pa se mu zdi preveč tvegana zaradi njegove starosti, ker se boji, da ga ne bi mogel odpustiti, če bi zašel v poslovne težave.

ZDRAVNIKI V OGLASIH 

Bralca zanima, ali je kodeks medicinske deontologije obvezen za zdravnike in ali morda vsebuje kakšne prepovedi v zvezi z oglaševanjem zdravnikovega dela. Moti ga predvsem, da nastopajo v različnih oglasih za zdravila.  

Strogo pravno gledano, kodeks medicinske deontologije sicer predstavlja zavezujoč predpis za zdravnike, enako velja tudi za smernice in izjave Svetovnega zdravniškega združenja in Svetovnega zobozdravniškega združenja. Ta načela so dolžni poznati in se po njih ravnati vsi zdravniki. Vendar pa je »težava« v tem, da nespoštovanje tega predpisa ni sankcionirano v smislu zdravnikove civilne ali celo kazenske odgovornosti, ampak so posledice »le« stanovske narave. V takem primeru lahko Zdravniška zbornica Slovenije zdravniku izreče opomin, ki je seveda zelo mila sankcija. Ima pa zato kodeks kar precejšnjo neformalno moralno moč, in zdravniki se v praksi v resnici trudijo, da bi ga spoštovali.

ODGOVORNOST

Naročnica mi je na srečanju razložila, da je odrasli sin, ki živi z njima, nezadovoljen s svojim življenjem, za kar krivi starša. V času njegovega odraščanja naj bi bila premalo pozorna do njega, po njegovem sta zanemarjala njegove potrebe, se mu premalo posvečala in podobno. Zaradi tega zdaj kot tridesetletnik ne more živeti normalno, starša izsiljuje za denar, grozi jima, da bo doma vse razbil, ju celo fizično napadel … Mama njegovim grožnjam popusti, da bo mir v hiši, vendar ni nič boljše. Ne posluša partnerja, ki ji prigovarja, naj sinu postavita meje, kar pomeni, naj začne skrbeti sam zase.

V veljavni zakonski ureditvi (tako pa je bilo tudi v preteklih) višino starostne pokojnine posameznega upravičenca ob njenem priznanju večinsko pogojujeta plača, prejeta v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in dolžina obdobja, prebitega v tem zavarovanju. Plača je podlaga za izračun pokojninske osnove, od katere je pokojnina odmerjena v določenem odstotku, katerega višina je odvisna od dopolnjene zavarovalne dobe. To pa velja tudi za določanje višine predčasne pokojnine pred njenim zmanjšanjem zaradi predčasnega odhoda v pokoj. Višino invalidske pokojnine pa poleg tega pogojuje tudi starost, pri kateri je zavarovanec pridobil pravico do pokojnine. Vdovska in družinska pokojnina sta izvedeni pravici iz pokojnine umrlega, kar pomeni, da zanju veljajo že omenjena splošna pravila, njuni višini pa sta odvisni tudi od števila upravičencev.

DOPLAČEVANJE DOMA STAREJŠIH

Bralkina mama je bila sprejeta v dom starejših občanov, a nima zadosti sredstev, da bi si lahko plačevala oskrbnino. Bralko zanima, ali je res dolžna plačevati zanjo, ker ima še brate in sestre, od katerih je eden dobil že nekaj maminega premoženja.

Polnoletni otroci so dolžni plačevati za preživljanje svojih staršev, če ti nimajo dovolj lastnih sredstev in jih tudi ne morejo pridobiti. Pri tem so upoštevane morebitne pogodbe, ki so jih sklenili s svojimi starši, in zmožnost otrok. Če se je na primer eden izmed otrok s pogodbo o preužitku ali drugo pogodbo zavezal, da bo skrbel za starše v zameno za neko premoženje, je on v prvi vrsti dolžan skrbeti za starše.

PRIPOSESTVOVANJE STANOVANJA

Bralka je podedovala stanovanje, v katerem ni nikoli živela, pač pa v njem že skoraj petnajst let živi nečak. Ta ne plačuje najemnine, zadnje čase pa tudi stroškov ne plačuje več redno, zato ga je bralka opomnila, da se bo moral izseliti. Nečak pa pravi, da je stanovanje tako ali tako njegovo, ker ga je priposestvoval.

Nečak ni priposestvoval stanovanja. Lastninska pravica na nepremičnini se priposestvuje, če oseba dobroverno in zakonito izvaja posest deset let.