Občasno delo upokojenca

Bralec je že večkrat zasledil, da lahko upokojenci delajo na podlagi civilnopravnih pogodb in da te pogodbe ne vplivajo na uživanje pokojnine, zato prosi za podrobnejša pojasnila o tem. Od 1. julija 2013 dalje lahko upokojenec dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu, kot predvideva zadnja novela zakona o urejanju trga dela. Tako delo je omejeno na 60 ur na mesec, urna postavka je minimalno 4,20 evra bruto, na leto pa lahko delavec zasluži do 6.300 evrov bruto. Ti prejemki nimajo nobenega škodljivega vpliva na pokojnino.

Bralec je star 79 let in je že od leta 2000 sladkorni bolnik tipa 2. Od takrat jemlje tudi Aspirin 100. Ko je zadnjič prišel po zdravila, mu je osebni zdravnik (ki mu ga je pred 14 leti predpisal) rekel, da tega zdravila ne more več dobiti, ker ga dajejo le tistim, ki jih je zadela kap. Zanima ga, ali gre za varčevanje ali pa resnično ne potrebuje več zdravila, čeprav mu je zdravnik pred leti  dejal, da ga bo moral jemati do smrti?

Bojim se, da je vaše vprašanje bolj medicinske kot pravne narave, čeprav vam bom poskusil pomagati. Zdravila za uporabo v humani medicini smejo predpisovati zdravniki, ki imajo pravico samostojno opravljati svojo strokovno dejavnost, in sicer samo tista zdravila, ki so v prometu na podlagi zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Zdravila, ki so zavarovani osebi predpisana na recept, morajo imeti dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, razvrščena pa so na pozitivno ali vmesno listo zdravil ZZZS.

Med pravice, zagotovljene z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem in urejene z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), sodi tudi pravica do letnega dodatka. Navedeni zakon podrobneje določa, kdo je upravičen do dodatka, v kakšni višini in kdaj, medtem določitev njegove višine prepušča zakonu, ki ureja izpolnjevanje proračuna države. Iz ZPIZ-2 sledi, da se letni dodatek določi v dveh različnih višinah, v nižjem in višjem znesku, možna pa so tudi izplačila sorazmernih delov teh dveh zneskov.

Oglasil se je bralec iz Prekmurja. Star je 87 let, njegova žena, ki uživa kmečko pokojnino, pa 93 let. Žena je že 11 let je priklenjena na posteljo, vendar ne more pridobiti pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Zelo sta razočarana. Tudi njuna generacija je prispevala tej družbi, danes pa je vse to pozabljeno. Udarniško so gradili ceste, domove, kmetje so obvezno oddajali pridelke, pri vsem tem pa niso dobivali ne štipendij ne regresov. Bralčeva žena je uživalka starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov...

Pokojnina po vnovičnem prenehanju delovnega razmerja Bralec A. K. iz Ljubljane piše, da se je leta 2007 starostno upokojil, vendar se je čez nekaj mesecev spet zaposlil. V delovnem razmerju je bil do 31. 1. 2014, zahtevek za vnovično izplačevanje starostne pokojnine z upoštevanjem kasneje dopolnjene pokojninske dobe in izplačila plače pa je vložil 11. 2. 2014. Od ZPIZ je prejel odločbo, da ima višjo starostno pokojnino šele od 12. 2. 2014 dalje. Zanima ga, ali je to prav, saj je njegov znanec v podobnih okoliščinah, le da mu je delovno...

Razdelitev premoženja Bralka ima skupaj z možem v lasti hišo in stanovanje. Imata dva odrasla otroka in hči bi si rada za svojo družino uredila mansardno stanovanje v domači hiši. Bralka ne ve, ali naj z možem premoženje prepišeta na otroka in kakšne bi bile posledice tega, še posebej, če bi se v prihodnje znašla v finančni stiski. Bosta otroka dolžna poskrbeti zanju? Bralka in njen mož imata več možnosti. Prva je, da napišeta oporoko in v njej razdelita premoženje.

Upokojitev je vaša odločitev Bralec v bližnji prihodnosti pričakuje že napovedano odpoved pogodbe o zaposlitvi zavoljo poslovnih razlogov. Čeprav ima pri starosti 58 let status starejšega delavca, bo odpoved zakonita, zato mu bo zavod za zaposlovanje zagotovo priznal denarno nadomestilo. Pogoje za starostno upokojitev bo namreč izpolnil čez dobro leto in pol, pogoje za predčasno upokojitev pa bi izpolnjeval že čez dobro leto. Ker bi bil v primeru predčasne upokojitve deležen odbitkov ali t.i.

Naročanje pri zdravniku in čakalne dobe Bralca zanima, ali v javnem zdravstvu obstaja kak predpis, ki določa, koliko časa mora pacient čakati na konkretno zdravstveno storitev (denimo na nujno medicinsko pomoč)? Pogosto se mu je namreč dogajalo, da je čakal na zdravstveni pregled po več ur, celo pet ur. Prav tako ga zanima, ali imajo pacienti v zakonu zagotovljeno pravico do telefonskega naročanja na preglede? Da, to področje je normativno dobro urejeno.