Na javni predstavitvi mnenj o volilnih sistemih, ki je bila 5. maja v državnem zboru, je med vloženimi zakonskimi predlogi za spremembo volilnega sistema doslej dobil največ podpore kombinirani volilni sistem, ki ga je predlagal Zveza društev upokojencev Slovenije. Ivan Kristan je v imenu ZDUS pojasnil, da bi po njihovem predlogu volivec izbral enega kandidata, ki bi bil izvoljen po večinskem sistemu, hkrati pa bi podobno kot zdaj izbral tudi stranko.
Z ustavno spremembo, ki jo je predlagala SDS, bi volili po dvokrožnem večinskem sistemu. Poslanec SDS Branko Grims je pojasnil, da se je pokazalo, da proporcionalni volilni sistem pri nas ni primerna rešitev. Po njegovih besedah imajo ljudje zdaj občutek, da njihov glas ne odloča o ničemer, ker je vse odvisno od povolilnih pogajanj.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem pa je predlagala uvedbo obveznega absolutnega preferenčnega glasu in odpravo volilnih okrajev.

V letu 2014 je v projekt vključenih že 295 društev upokojencev. Kot projekt smo ga zastavili pred desetimi leti, saj sicer ne bi bilo mogoče dobiti sredstev za pokrivanje stroškov, ki nastajajo pri humanitarnem delu društev. Prostovoljke in prostovoljci društev, vključenih v projekt, vse leto obiskujejo starejše od 69 let ne glede na to, ali so člani ali ne, in skušajo pri organizaciji pomoči potrebnim povezati vse v kraju, ki nudijo pomoč starejšim.

Na forumu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj svetovna gospodarska organizacija so organizatorji poudarili, da se bo do leta 2050 povečalo število starejših od 60 let z zdajšnjih 900 milijonov na 2,4 milijarde ljudi, kar utegne zaradi naraščajoče neenakosti v prihodkih, premoženju in zdravju povečati tudi število starejših, ki se bodo znašli v revščini. Mnoge države gradijo solidarnostni pokojninski sistem, žal pa veliko število brezposelnih ne more vanj prispevati in se bodo zato na starost znašli v revščini.

ZDUS je aprila obiskala delegacija evropskega projekta Silver City, (www.silvercity.eu), namenjenega podpori aktivnemu staranju na lokalni ravni. V tem projektu sodelujejo partnerske organizacije in ustanove iz Slovenije, (Ekonomski inštitut Maribor), Hrvaške, Italije, Madžarske in Romunije. Zanimali so se predvsem za našo prostovoljsko mrežo, za projekt Starejši za starejše ter za medgeneracijske aktivnosti. Na Zdus so jim predstavili mednarodne projekte HELPS in svetovalnico za izboljšanje bivanja starejših ter MyStory, SAAPHO in projekt Mix@ges. Gosti so bili še posebej navdušeni nad imenitnimi rezultati projektov medgeneracijskega sodelovanja.

Albanska organizacija ASAG (albanska družba za vse starosti) je gostila zasedanja Generalnega sveta Eurag v Tirani, na katerem so sodelovali udeleženci z različnih področij vladnih resorjev ter predstavniki socialnih služb, nevladnih organizacij in organizacij starejših.
Sodelujoči so izvedeli, da se Eurag dobro uveljavlja v mednarodni skupnosti, da se za članstvo zanimajo in vstopajo nove organizacije ter da se z aktivnejšim delovanjem članstva odpira možnost povečanja učinkovitosti tudi pri doseganju rezultatov, povezanih z urejanjem položaja starejših ter s pomočjo ustreznega vlaganja predlogov, pa naj bo to v EU kot tudi v procesih delovanja OZN.

Po dogovoru z ZDUS bo podjetje Telekom do konca leta 2014 vsa društva, ki sodelujejo v projektu Starejši za starejše, teh je že 295, opremilo z brezplačnim internetom, ki omogoča tudi brezplačen internetni telefon in elektronsko pošto. Na Gorenjskem so vsa društva v projektu, ki so se odločila za Telekom, že opremili z brezplačnim internetom. V drugih pokrajinah pa informacije še zbirajo.

Pregled laskih rezultatov Kot vsako leto so v prvem trimesečju DU na zborih in konferencah svojih članov tudi letos pretehtala opravljeno delo v minulem letu ter predstavila in potrdila načrte za letos. To vsakoletno obveznost funkcionarji društev praviloma vzorno pripravijo in jo dopolnijo s kulturnimi prireditvami in z druženjem članov. Tudi letos je bilo tako in to kljub zahtevnim razmeram, v katerih delujejo društva in kljub še zahtevnejšim življenjskim razmeram njihovih članov.

Na aprilski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije med drugim sprejel tudi dva sklepa, pomembna za priznavanje nekaterih pravic iz obveznega zavarovanja, in to: sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in o najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine.

Problematiko neplačevanja prispevkov je Svet ZPIZ obravnaval že pred štirimi leti in s svojim stališčem seznanil odgovorne organe v državi z namenom, da bi se razmere izboljšale. Na marčni seji pa je svet vnovič razpravljal o tej problematiki, tokrat na podlagi poročil Davčne uprave RS in Inšpektorata za delo. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se razmere niso izboljšale, nasprotno, celo poslabšale so se. Prispevki za socialno varnost so najpomembnejši vir financiranja pokojninske blagajne, a podatki kažejo, da je v zadnjih letih ta vir...