TERJATVE BIVŠE SNAHE

Bralkin sin se je ob ločitvi zavezal, da bo bivši ženi plačal določeni znesek, vendar svoje obveznosti ni izpolnil. Po ločitvi je prišlo do dedovanja po njegovem očetu oziroma bralkinem možu. Sin se je dedovanju po očetu odpovedal v korist matere, naše bralke. Bivša snaha zdaj zahteva, da ji bralka prepusti ta dedni delež, da bi s tem dobila poplačano svojo terjatev. Bralka razmišlja, da bi se težav najrajši rešila tako, da bi dedni delež vrnila.

Že sprejetega dednega deleža ni mogoče vrniti. Ko je bralka prevzela zapuščino po pokojnem možu ter tudi delež, ki ji ga je prepustil sin, je dokončno postala dedinja.

Kot je bralcem znano, se vrednost pokojnin v času njihovega izplačevanja ohranja z usklajevanjem. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. januarja 2013, je dotedanja pravila usklajevanja pokojnin spremenil.

Poenostavljeno povedano: uskladitev pokojnin, ki se izvede enkrat letno v mesecu februarju, po novem temelji na zakonsko določenih deležih porasta bruto plače in cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v predpisanih obdobjih. Na novo določen način pa v praksi še ni zaživel. V letu uveljavitve zakona je bila namreč uskladitev pokojnin izvedena v skladu z njegovimi prehodnimi določbami, ki se razlikujejo od na novo določenih pravil. Uskladitev na tej podlagi je bila kar se da skromna, saj je znašala le 0,1 odstotka. Izvedbo uskladitev pokojnin v letih 2014 in 2015 pa je onemogočil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015! Določil je namreč, da se ne glede na določbe sistemskega zakona do konca leta 2015 pokojnine ne usklajujejo.

ZDUS zahteva demografski rezervni sklad

Prebivalstvo v evropskih državah se stara in Slovenija žal ni izjema. Zaradi pričakovane daljše življenjske dobe je ustanovitev demografskega rezervnega sklada nujna, posebej za prihodnje generacije upokojencev.

Sklad bo namreč zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Zveza društev upokojencev Slovenije si že od uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da bo v dveh letih po njegovi uveljavitvi sprejet še zakon o delovanju in financiranju demografskega rezervnega sklada, prizadeva za njegovo ustanovitev. Čeprav bi moral zaživeti že z letošnjim januarjem, ga še vedno ni. Po zakonu o slovenskem državnem holdingu naj bi se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d.

Naročnica je na enem izmed srečanj potožila, da ima z bližnjimi precejšnje težave pri sporazumevanju. Občutek ima, da je ne slišijo, ko jim sporoča svoje želje, ali pa se spregajo takoj, ko želi razčistiti kaj, kar je po njenem mnenju narobe. Potem je užaljena, nekaj dni je tiho, in se pusti prositi, da spet komunicira na običajen način. Ne ve, ali je ona tista, ki nima potrpljenja in se prehitro razburi oziroma umakne, ali so neuvidevni njeni sogovorniki, v vsakem primeru ji to jemlje energijo in veselje do življenja.

Svet zavoda bo na seji konec tega meseca med drugim, tako kot že vrsto let, obravnaval tudi letno poročilo o poslovanju v  preteklem letu. O najpomembnejših statističnih in drugih podatkih, ki ga opredeljujejo, bo govor v naslednji številki Vzajemnosti. V tej pa bomo nekaj prostora namenili zgodovini, ki je zelo zgovorna.

Pobrskali smo po arhivu in zbrali nekaj ključnih podatkov o poslovanju predhodnika zavoda – skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji – za leto 1975, torej pred štiridesetimi leti. Skupnost je takratno poslovno leto zaključila z izgubo, ki jo je pokrila iz sredstev rezervnega sklada. Njeni prihodki so dosegli 6.135,1 tisoč takratnih dinarjev, izdatki pa 6.185,6 tisoč dinarjev. Skupnost je zbrala prihodke s prispevki zavarovancev iz osebnih dohodkov po stopnji 11,80 odstotka, prispevkom za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 0,80 odstotka, prispevki za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od 3,5 do 10,5 odstotka, posebnim prispevkom iz dohodka v višini 1,27 odstotka oziroma 0,27 odstotka od sredstev poslovnega sklada ter prispevki federacije in republike za izplačila pokojnin, priznanimi po posebnih predpisih, ter drugimi prihodki. Zavarovancev, ki so zagotovili večino potrebnih sredstev, je bilo v tem letu v povprečju 717.196.

Pravica do zasebnosti

Bralka piše, da so ji pred kratkim na UKC v Ljubljani operirali hrbtenico. Med operacijo sta bila poleg zdravstvenega osebja prisotna tudi dva pripravnika, enega izmed njiju je bralka celo poznala. Moti jo, da je nihče ni niti vprašal o tem, ali se z njuno prisotnostjo strinja. Prepričana je, da bi pri tako občutljivih posegih morali upoštevati njeno pravico do zasebnosti. Sprašuje, ali je prisotnost drugih ljudi sploh dovoljena in kako je s pravico do varovanja zdravstvenih ter osebnih podatkov.

Prilagoditev stanovanja po zlomu kolka

V svetovalnici se je oglasil par srednjih let, ki živi v dvostanovanjski hiši na obronku Ljubljane z osemdesetletno mamo, ki je bila do zdaj zdrava in samostojna in ni potrebovala pomoči. Pred dobrim tednom pa je padla in si zlomila kolk. Zakonca sta bila zaskrbljena, kako bodo skrbeli zanjo, ko se bo vrnila iz bolnišnice.

V svetovalnici smo skupaj pregledali razpoložljive možnosti. Mama je kljub starosti in omejeni mobilnosti odločno zavračala odhod v dom za starejše in želela ostati v svojem okolju, v svoji hiši. Torej je bilo treba bivalno okolje prilagoditi novim razmeram, preseliti njeno posteljo v dnevni prostor v pritličju in prilagoditi opremo. Svetovali smo jima obisk specializirane trgovine na Linhartovi, kjer imajo na voljo veliko izbiro pripomočkov in naprav ter znajo svetovati, katere pripomočke lahko dobijo na recept, kaj si lahko izposodijo itd.