Čakanje na operacijo kolena

Bralki je junija lani osebni zdravnik izdal napotnico za operacijo kolena. Dobila je termin operacije, in sicer 11. junija 2014, vendar operacija še vedno ni opravljena. V bolnišnici so ji razložili, da imajo veliko gnečo in da bo operirana šele v novembru. Bralko zanima, ali režim čakalnih dob ne velja za ortopedske operacije, saj bi jo morali operirati najkasneje v enem letu?

Čakalne dobe v zdravstvu ureja pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah na posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (URL RS št. 63/10). Skladno z njim je najdaljša dopustna čakalna doba na posamezno zdravstveno storitev določena s stopnjo nujnosti storitve. Stopnje nujnosti pa se delijo na nujne, hitre in redne storitve. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo »nujno«, se opravi takoj, najpozneje pa v 24 urah in ni predmet čakalnega seznama. Zdravstveno storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »hitro«, je treba opraviti najpozneje v treh mesecih, storitev, ki je označena z »redno«, pa najpozneje v šestih mesecih.

Uživanje družinske pokojnine

Hčerka bralke A. L. z Vrhnike piše, da je stara 24 let in kot študentka po očetovi smrti prejema družinsko pokojnino. Zanima jo, ali lahko sklene zakonsko zvezo, ne da bi izgubila družinsko pokojnino, saj bo študij zaradi nosečnosti zaključila kasneje, kot je predvidevala. Zanima jo tudi, ali je kakšna možnost, da bi se ji podaljšalo uživanja družinske pokojnine po 26. letu starosti zaradi prekinitve študija zavoljo nosečnosti in poroda. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da ima otrok umrlega zavarovanca ali uživalca...

Svet pokojninskega zavoda je obravnaval polletno poročilo o poslovanju zavoda in pri tem ugotovil, da je bilo poslovanje dokaj uspešno, tako da sanacijski načrt ne bo potreben. V tem obdobju je bil namreč dosežen  skromen pozitiven rezultat v višini približno 3 milijone evrov.

V prvem polletju letošnjega leta so bili prihodki ZPIZ 2.454.883.380 evrov, kar pomeni 49,2 odstotka načrtovanih, odhodki pa 2.452,077.460 evrov, kar pomeni 49,1 odstotka načrtovanih. Odhodki so bili nižji od načrtovanih, ker je bil letni dodatek približno 90 milijonov evrov izplačan šele v drugem polletju, torej v mesecu juliju. Spodbudno je, da se je struktura prihodkov izboljšala na rovaš prispevkov za socialno varnost. Seveda je na to vplivala višja rast prispevne osnove, saj so bila makroekonomska izhodišča, ki jih je sprejel UMAR...

V zadnjem obdobju se v povezavi z delom ali z opravljanjem dejavnosti uživalcev pokojnin pojavlja veliko vprašanj, zato naj v nadaljevanju opišemo oblike dela, ki jih ob hkratnem prejemanju pokojnine v polnem ali sorazmernem znesku sme opravljati oseba, ki dobiva pokojnino.

Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko izpolni pogoje za pridobitev pravic. Poleg izpolnjevanja pogojev dopolnjene pokojninske dobe in določene starosti je eden od pogojev za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja. V sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je torej vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tista dela, ki jih zakon izrecno dovoljuje.

Upokojeni samostojni podjetniki, ki morajo vrniti izplačane pokojnine in za nazaj poravnati prispevke iz dejavnosti, že nekaj časa bijejo plat zvona. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Slovenije (OZS) na  47. sejmu MOS v Celju so bili razpravljavci enotnega stališča, da je pokojnina pridobljena pravica in ne socialna kategorija ter da veljavna pokojninska zakonodaja ne spodbuja dela.

Konec leta se namreč izteče prehodno obdobje, ko se morajo samostojni podjetniki odločiti bodisi za najmanj polovično zaposlitev, pri čemer bi plačevali polovične prispevke in prejemali polovično pokojnino, bodisi za prenos podjetja na drugo osebo ali za prenehanje dejavnosti. Praksa pa kaže, da se za delno upokojitev odloča le malo podjetnikov. OZS se zavzema za ustavitev postopkov (ZPIZ je namreč uvedel 658 postopkov, 99 je že izdanih odločb, 140 pa jih še čaka), za podaljšanje prehodnega obdobja za najmanj eno leto in za spremembo...

V razpravah o koalicijskem sporazumu o sodelovanju v novi vladi je bilo znova veliko besed namenjenih uvedbi t. i. »socialne kapice«. O njej je razmišljala že Pahorjeva vlada, vendar je opustila to zamisel zaradi neugodnih posledic, ki bi jih imela pri pravicah iz socialnega zavarovanja. Njeno uvedbo že nekaj časa zahteva Gospodarska zbornica Slovenije, podpirajo jo tudi številni podjetniki, odločno pa ji nasprotuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ker bi naj »pomenila veliko nevarnost za zmanjševanja socialnih...

Bralec iz Sotenskega pod Kalobjem sprašuje, zakaj v Vzajemnosti ni bilo nič napisanega o tem, ali je ustavno sodišče presojalo ustavnost določb zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), na podlagi katerih je bila uživalcem pokojnin in nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so presegale 622 evrov, v letu 2012 in v poznejših letih odvzeta pravica do letnega dodatka. Zanima ga, ali je bila sploh dana pobuda za oceno ustavnosti teh določb.

O morebitnih takih pobudah v primerjavi s tistimi, povezanimi z znižanjem nekaterih pokojnin po določbah tega zakona, v javnosti ni bilo govora, prav tako tudi ne o odločitvah ustavnega sodišča. Iz seznama izdanih odločb in sklepov Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je na voljo na njihovi spletni strani, pa je vidno, da je obravnavalo tri pobude za oceno ustavnosti šestega odstavka 143. člena ZUJF. Izdalo je tri sklepe, od katerih pa ni bil noben objavljen v uradnem listu.