DODATEK ZA PRETEKLO DELO

Po več letih neuspešnega iskanja službe sem jo končno našel. Z delovnim okoljem, sodelavci in delom sem zelo zadovoljen. Z delodajalcem sem se dogovoril za plačo, ki ustreza tarifnemu razredu po veljavni kolektivni pogodbi. Pri pregledu prve plačilne liste pa sem ugotovil, da nisem prejel dodatka za preteklo delo. Na vprašanje, zakaj nimam obračunanega tega dodatka, mi je delodajalec odgovoril, da moram predložiti ustrezno dokazilo. Zanima me, ali je to moja obveznost. 

Delodajalec je pri obračunu plače ravnal popolnoma pravilno, da delavcu ni obračunal dodatka za delovno dobo, saj mora imeti za obračun le-tega podatke. Znesek osnovne plače v evrih predstavlja namreč obvezno sestavino vsake pogodbe o zaposlitvi. Na ta znesek se obračuna dodatek za preteklo delo v višini 0,5 odstotka za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. Do leta 2009 so se podatki o zaposlitvi delavca vpisovali v delovno knjižico, ki jo je med trajanjem zaposlitve delodajalec imel v hrambi, tako da mu je bil ta podatek praviloma vedno pri roki. Po določbi 227. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, delovne knjižice, ki so bile izdane do 1. januarja 2009, ohranijo naravo javne listine z vpisi, ki so bili izvedeni v skladu z do tedaj veljavnim zakonom in izvršilnim predpisom.

PRAVA LJUBEZEN

Z naročnico, ki prihaja k meni že nekaj časa, sva se pogovarjali o težavi, ki jo obremenjuje. Bila je samohranilka, mož ji je zgodaj umrl, sama je vzgojila sina in hčer. Omogočila jima je šolanje, oba sta doštudirala, po svojem prepričanju jima je dajala veliko ljubezni. Ko sta otroka odrasla in se osamosvojila, so se začeli drugačni odnosi. Sin je niti za praznike ne pokliče, hčerka pa je prepričana, da ji je mama dolžna varovati vnuke, dnevno kuhati zanje in tudi posojati denar. Če se upre, hčerka povzdigne glas, včasih celo zamahne z roko. Sogovornica je razočarana nad odnosom svojih otrok, celo vnuki so se navzeli podcenjujočega obnašanja. Sprašuje se, kaj je naredila narobe.

PRAVICA DO NOVE NAJEMNE POGODBE

Bralka je skupaj s svojim pokojnim možem živela v istem – najprej v družbenem, kasneje pa najemniškem – stanovanju že več kot štirideset let. Najemnik stanovanja je bil mož, ki je zdaj umrl, zato bralko skrbi, da se bo morala izseliti iz stanovanja. Najemna pogodba je bila namreč sklenjena med možem in lastnikom stanovanja, ona pa je v pogodbi omenjena le toliko, da v njej piše, da lahko skupaj z možem prebiva v stanovanju tudi ona. Zdajšnji lastnik stanovanja bralki napoveduje, da se bo morala kmalu izseliti iz stanovanja.

GARANCIJA ZA ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE

Pred tremi meseci mi je zobozdravnik naredil dve plombi. Imam pa občutek, da je ena precej slaba in bi jo bilo treba zamenjati. Ker ni šlo za samoplačniško storitev, me zanima, ali imam vseeno pravico zahtevati, da mi jo zobozdravnik na lastne stroške zamenja. Zanima me tudi, kako je z odgovornostjo zobozdravnikov za škodo, ki jo naredijo pri svoji dejavnosti. 

Da. Vsekakor. Trajnostna doba zobozdravstvenih storitev in pripomočkov teče od dneva opravljene storitve. Od tega dne pa vse do izteka garancijske dobe je zobozdravnik dolžen opraviti vsa morebitna potrebna popravila na svoj račun. Po izteku garancijske dobe pa krije stroške zamenjave in popravila ZZZS. Garancijska doba za zalivke sicer znaša 9 mesecev, za krone, mostičke in proteze pa eno leto. Stroške zamenjave ali popravila sme zobozdravnik zaračunati zavodu le, če je prišlo do anatomskih ali funkcionalnih sprememb, ki so povzročile poškodovanje ali prelom pripomočka. Če je bil pripomoček poškodovan zaradi pacientovega neustreznega ravnanja, je odgovornost njegova in mora nositi tudi stroške zamenjave oz. popravila.

SELITEV SINOVE DRUŽINE

Svetovalnico sta obiskala zakonca, stara nekaj več kot 70 let, ki sta pred dobrimi petnajstimi leti prodala svoje stanovanje v mestu in se s starejšim sinom preselila na obrobje Ljubljane. Hiša in njena okolica sta prijetni, prostora za zasebnost ima z lastnim vhodom načeloma dovolj, vendar pa se je njun odnos s sinom v zadnjih letih močno poslabšal. Razlogi za to so tako zdravstvene težave zakoncev, nezaposlenost sina in njegove partnerke ter različni pogledi na vzgojo vnuka. Nazadnje so se stvari tako poslabšale, da sta se zakonca odločila za selitev.

O UGODNOSTIH STAREJŠEGA DELAVCA

Poslujem kot samostojni podjetnik s šestimi zaposlenimi, med njimi so tudi trije starejši delavci. Zanje sem menda upravičen do določenih ugodnosti pri obračunu prispevkov, zanima me, kakšne so in ali veljajo tudi zame – star sem 60 let.

Status starejšega delavca ima skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) tisti, ki je starejši od 55 let, kar velja za moške in za ženske. O ugodnostih takega statusa sem pisal v prejšnji številki.

Status starejšega delavca skladno z ZDR-1 pa še ne upravičuje delodajalca, da bi plačeval zanje nižje prispevke, ampak je treba upoštevati določbe pokojninske zakonodaje. Tako je na podlagi 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oz. ZPIZ-2 delodajalec resnično delno oproščen plačila prispevkov v višini 30 odstotkov za delavce, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 odstotkov za delavce, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po 2. odst. 29. člena.

PRAVICA DO SORAZMERNEGA DELA STAROSTNE POKOJNINE

Bralec M. S. iz Ljubljane navaja, da je njegova teta v Sloveniji dopolnila 1 leto 1 mesec in 29 dni pokojninske dobe, na Hrvaškem pa 32 let in 11 dni pokojninske dobe. Leta 2008 je od zavoda prejela dopis, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnila pri starosti 61 let, ker ima več kot 20 let pokojninske dobe. Konec leta 2014 pa je prejela odločbo, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za sorazmerni del starostne pokojnine. Zanima ga, ali je odločba pravilna, saj je že oktobra lani dopolnila 61 let starosti.