Pravica do zasebnosti

Bralka piše, da so ji pred kratkim na UKC v Ljubljani operirali hrbtenico. Med operacijo sta bila poleg zdravstvenega osebja prisotna tudi dva pripravnika, enega izmed njiju je bralka celo poznala. Moti jo, da je nihče ni niti vprašal o tem, ali se z njuno prisotnostjo strinja. Prepričana je, da bi pri tako občutljivih posegih morali upoštevati njeno pravico do zasebnosti. Sprašuje, ali je prisotnost drugih ljudi sploh dovoljena in kako je s pravico do varovanja zdravstvenih ter osebnih podatkov.

Prilagoditev stanovanja po zlomu kolka

V svetovalnici se je oglasil par srednjih let, ki živi v dvostanovanjski hiši na obronku Ljubljane z osemdesetletno mamo, ki je bila do zdaj zdrava in samostojna in ni potrebovala pomoči. Pred dobrim tednom pa je padla in si zlomila kolk. Zakonca sta bila zaskrbljena, kako bodo skrbeli zanjo, ko se bo vrnila iz bolnišnice.

V svetovalnici smo skupaj pregledali razpoložljive možnosti. Mama je kljub starosti in omejeni mobilnosti odločno zavračala odhod v dom za starejše in želela ostati v svojem okolju, v svoji hiši. Torej je bilo treba bivalno okolje prilagoditi novim razmeram, preseliti njeno posteljo v dnevni prostor v pritličju in prilagoditi opremo. Svetovali smo jima obisk specializirane trgovine na Linhartovi, kjer imajo na voljo veliko izbiro pripomočkov in naprav ter znajo svetovati, katere pripomočke lahko dobijo na recept, kaj si lahko izposodijo itd.

Dedovanje po zunajzakonskem partnerju

Bralka iz Ljubljane sprašuje, ali je upravičena do dedovanja po partnerju, s katerim živi v zunajzakonski skupnosti že več kot deset let. Zanima jo, ali mora res to dokazovati v zapuščinskem postopku in kako se to sploh dokazuje.

Zunajzakonska zveza je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki sicer nista sklenila zakonske zveze, vendar pa za to ne obstajajo zadržki, predvsem to, da partnerja nista (več) poročena s kom drugim.

Pogoji za starostno pokojnino

Bralca  A. M. iz okolice Trebnjega zanima, kdaj bo  izpolnil  pogoje za starostno pokojnino. V jeseni 2012 mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja podjetja, nato je bil uživalec nadomestila za brezposelne vse do nove zaposlitve junija 2013. Zaposlen je bil eno leto, zdaj pa je spet brez službe in uživa denarno nadomestilo. 58 let bo dopolnil julija 2015, pokojninske dobe iz naslova zaposlitev in uživanja denarnega nadomestila pa ima že  40 let.

Zaposlitev starejšega delavca

V kratkem se mi izteče denarno nadomestilo. Star sem 56 let in do upokojitve mi manjkajo še štiri leta pokojninske dobe. Znanec, mali obrtnik, me je celo pripravljen zaposliti, toda boji se, da bi imel potem zaradi moje starosti morda težave, če bi me hotel odpustiti, če bo imel poslovne težave. Ne zdi se mu namreč korektno, da bi moral odpustiti kakega drugega delavca, ki je že dalj časa zaposlen pri njem.

Bojazen delodajalca je odveč. Zakon v 114. členu resda določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let (zaradi prehodnega obdobja znaša ta mejnik letos 55 let, naslednje leto pa 56 let), ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Poskrbeti zase ni greh, ampak nuja

Že večkrat se je zgodilo, da so v svetovalnico prišle gospe zrelih letih z zelo podobno težavo. Odrasli otroci so šli od hiše, in one bi z možem ali partnerjem rade več potovale, se zabavale, pogosteje hodile v kino ali gledališče. Skratka, želijo se imeti dobro. Z možmi pa je ravno obratno. Nikamor se jim ne ljubi, dneve preždijo v svojih delavnicah ali pred televizijo in so zadovoljni z umirjenim načinom, saj so v preteklih letih  veliko delali – in zdaj bi radi svoj mir. Kljub stalnemu očitanju, kreganju, grožnjam, podkupovanju … se nič ne spremeni, kar njihove partnerke spravlja najprej v jezo, bes in nazadnje v obup. Tako sprti strani preživljata dneve, ki bi jima lahko prinesli več radosti. Kako iz tega?

18. decembra se je sestala skupščina nepremičninskega sklada PIZ, katere funkcijo opravlja svet ZPIZ. Posebno pozornost je posvetila obravnavi letnega poročila o poslovanju sklada za leto 2013. Iz poročila, kot tudi iz poročila nadzornega sveta, je razvidno, da je sklad tudi v letu 2013 uspešno posloval.

Naj spomnimo, da je njegovo poslanstvo, da upokojencem in starejšim zagotavlja primerna stanovanja. Sklad razpolaga s 3162 nepremičninami, od teh je 2860 namenskih najemnih stanovanj in 211 oskrbovanih stanovanj ter 43 poslovno-društvenih prostorov. Značilnost tega stanovanjskega sklada je velika razpršenost in neenakomerna pokritost posameznih območij države.  Stanovanja so namreč v 614 objektih, v nekaterih regijah pa jih je mnogo manj, kot je potreb. Druga značilnost je, da so bile najemnine za ta namenska najemna stanovanja določene v višini neprofitnih in se šele v zadnjem času valorizirajo s stopnjo inflacije.

Pravica do kakovostnejših zdravil

Bralka ima kronične težave s kožo. Do nedavna ji je zdravnik predpisoval posebej pripravljeno kremo, zdaj pa industrijsko kremo, a so njeni učinki precej slabši od prejšnje, poleg tega ji povzroča še stranske učinke na koži. Zanima jo, ali lahko od zdravnika zahteva, da ji predpiše prejšnjo kremo?

Bralkino vprašanje je povezano z razlikovanjem med tako imenovanimi galenskimi (industrijskimi) in posebej pripravljenimi (magistralnimi) zdravili. Zdravnik je do nedavna predpisoval magistralno zdravilo (kremo). Za ta zdravila velja, da večinoma ne vsebujejo dodanih konzervansov, stabilizatorjev in barvil in so zaradi tega do pacienta prijaznejša, hkrati pa zahtevajo strožje pogoje shranjevanja in uporabe, tudi rok uporabnosti je krajši. Rok uporabnosti za kreme, mazila in praške je,denimo, en mesec.

Varstvo pričakovanih pravic za invalide

Bralec M. Z. iz okolice Maribora piše, da mu je delovno razmerje prenehalo že leta 2009, nato je dobival denarno nadomestilo za brezposelnost, tako da ima skupne pokojninske dobe malo več kot 35 let. Poleti 2012 je bila pri njem ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi bolezni, tako da prejema malo manj kot 200 evrov nadomestila za invalidnost. Bralca zanima, kdaj bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino, saj si ne predstavlja, da bi moral vse do 65. leta starosti živeti s tako skromnimi prejemki.