ZAVAROVANJE ZA OŽJI OBSEG PRAVIC

Bralka N. T. iz Ljubljane navaja, da je sinu začela plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje že v času študija. Ker sin po zaključku študija leta 2012 ni dobil zaposlitve, mu še kar naprej plačuje prispevke za prostovoljno zavarovanje. Glede na to, da je bil sin na dan 31. 12. 2012 prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, je imela možnost, da še naprej plačuje nižje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima jo, ali je sploh smiselno še naprej plačevati prispevke oziroma kakšne pravice iz pokojninskega zavarovanja bo lahko uveljavil v prihodnosti.

STATUS STAREJŠEGA DELAVCA IN ODPOVED

Bralec pravi, da je delodajalec pred kratkim zaposlenim napovedal, da bo moral odpustiti nekaj zaposlenih, če se poslovne okoliščine ne izboljšajo. Ker je bralec star več kot 55 let, ga zanima, ali ga status starejšega delavca varuje pred odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.

Nujno je ločiti dva na videz zelo podobna pojma, ki jih je uvedel novi Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013), saj imata različne pravne posledice.

Status starejšega delavca imajo tudi po novem zakonu ZDR-1, ki velja od 12. 4. 2013 naprej, tisti, ki so stari 55 let ali več, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot ženske, starostni pogoj pa se v naslednjih letih ne zaostruje. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu npr. brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Po starem zakonu (ZDR) je bil status starejšega delavca pomemben tudi kot varovalna določba za relativno varstvo pred odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.

TERJATVE BIVŠE SNAHE

Bralkin sin se je ob ločitvi zavezal, da bo bivši ženi plačal določeni znesek, vendar svoje obveznosti ni izpolnil. Po ločitvi je prišlo do dedovanja po njegovem očetu oziroma bralkinem možu. Sin se je dedovanju po očetu odpovedal v korist matere, naše bralke. Bivša snaha zdaj zahteva, da ji bralka prepusti ta dedni delež, da bi s tem dobila poplačano svojo terjatev. Bralka razmišlja, da bi se težav najrajši rešila tako, da bi dedni delež vrnila.

Že sprejetega dednega deleža ni mogoče vrniti. Ko je bralka prevzela zapuščino po pokojnem možu ter tudi delež, ki ji ga je prepustil sin, je dokončno postala dedinja.

Kot je bralcem znano, se vrednost pokojnin v času njihovega izplačevanja ohranja z usklajevanjem. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. januarja 2013, je dotedanja pravila usklajevanja pokojnin spremenil.

Poenostavljeno povedano: uskladitev pokojnin, ki se izvede enkrat letno v mesecu februarju, po novem temelji na zakonsko določenih deležih porasta bruto plače in cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v predpisanih obdobjih. Na novo določen način pa v praksi še ni zaživel. V letu uveljavitve zakona je bila namreč uskladitev pokojnin izvedena v skladu z njegovimi prehodnimi določbami, ki se razlikujejo od na novo določenih pravil. Uskladitev na tej podlagi je bila kar se da skromna, saj je znašala le 0,1 odstotka. Izvedbo uskladitev pokojnin v letih 2014 in 2015 pa je onemogočil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015! Določil je namreč, da se ne glede na določbe sistemskega zakona do konca leta 2015 pokojnine ne usklajujejo.

ZDUS zahteva demografski rezervni sklad

Prebivalstvo v evropskih državah se stara in Slovenija žal ni izjema. Zaradi pričakovane daljše življenjske dobe je ustanovitev demografskega rezervnega sklada nujna, posebej za prihodnje generacije upokojencev.

Sklad bo namreč zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Zveza društev upokojencev Slovenije si že od uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da bo v dveh letih po njegovi uveljavitvi sprejet še zakon o delovanju in financiranju demografskega rezervnega sklada, prizadeva za njegovo ustanovitev. Čeprav bi moral zaživeti že z letošnjim januarjem, ga še vedno ni. Po zakonu o slovenskem državnem holdingu naj bi se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d.

Naročnica je na enem izmed srečanj potožila, da ima z bližnjimi precejšnje težave pri sporazumevanju. Občutek ima, da je ne slišijo, ko jim sporoča svoje želje, ali pa se spregajo takoj, ko želi razčistiti kaj, kar je po njenem mnenju narobe. Potem je užaljena, nekaj dni je tiho, in se pusti prositi, da spet komunicira na običajen način. Ne ve, ali je ona tista, ki nima potrpljenja in se prehitro razburi oziroma umakne, ali so neuvidevni njeni sogovorniki, v vsakem primeru ji to jemlje energijo in veselje do življenja.

Svet zavoda bo na seji konec tega meseca med drugim, tako kot že vrsto let, obravnaval tudi letno poročilo o poslovanju v  preteklem letu. O najpomembnejših statističnih in drugih podatkih, ki ga opredeljujejo, bo govor v naslednji številki Vzajemnosti. V tej pa bomo nekaj prostora namenili zgodovini, ki je zelo zgovorna.

Pobrskali smo po arhivu in zbrali nekaj ključnih podatkov o poslovanju predhodnika zavoda – skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji – za leto 1975, torej pred štiridesetimi leti. Skupnost je takratno poslovno leto zaključila z izgubo, ki jo je pokrila iz sredstev rezervnega sklada. Njeni prihodki so dosegli 6.135,1 tisoč takratnih dinarjev, izdatki pa 6.185,6 tisoč dinarjev. Skupnost je zbrala prihodke s prispevki zavarovancev iz osebnih dohodkov po stopnji 11,80 odstotka, prispevkom za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 0,80 odstotka, prispevki za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od 3,5 do 10,5 odstotka, posebnim prispevkom iz dohodka v višini 1,27 odstotka oziroma 0,27 odstotka od sredstev poslovnega sklada ter prispevki federacije in republike za izplačila pokojnin, priznanimi po posebnih predpisih, ter drugimi prihodki. Zavarovancev, ki so zagotovili večino potrebnih sredstev, je bilo v tem letu v povprečju 717.196.