Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
UVELJAVLJANJE PRAVICE DO PROTEZE
Bralko zanima, kakšen je postopek, da ji zobozdravnik izdela protezo, in ali obstaja tudi garancijska doba za tako protezo ter kje jo lahko uveljavlja.
Medicinski del izdelave vam bo najbolje opisal zobozdravnik, kot zadevo bežno poznam, pa ima postopek več faz, in sicer pregled zobovja, izdelavo modela za izdelavo ogrodja proteze, preverjanje ogrodja v ustih, postavljanje zob in vstavitev proteze v usta.
Z zadevo pa je, pravno gledano, takole: pravico do zobozdravstvenih storitev, vključno z izdelavo proteze, uveljavljate pri osebnem zobozdravniku ob predložitvi kartice zdravstvenega zavarovanja.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Pavel Koltaj
NE ODLAŠAJMO, POIŠČIMO POMOČ
Tokratni prispevek je nekoliko drugačen. Običajno poskušamo opisati, kako lahko s svojim delom uspešno pomagamo ljudem, tokrat pa želimo bralce opozoriti na to, kaj se lahko zgodi, če predolgo odlašajo z odločitvijo in prošnjo za pomoč.
Na nas se je obrnila starejša gospa s podeželja, ki se je znašla v hudi stiski. Zaradi zdravstvenih težav je imela tako močne bolečine, da se je komaj premikala. Ker že dolga leta živi sama na kmetiji, nima nikogar, ki bi ji lahko pomagal. Poleg tega jo je močno skrbelo, kaj se bo zgodilo z njeno živino.
Nove odločbe za nekatere upokojence
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku Cvetke Jagodič, nekdanje uslužbenke Intereurope, zanjo in za podobne primere odločilo, da je ZPIZ-1 v neskladju z ustavo. Zato je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) naložilo, da mora v 60 dneh od objave te odločbe (v Uradnem listu je bila objavljena 30. 4. 2015) ponovno odmeriti pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavnega četrtega odstavka 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega v času od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1999.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU
Bralka J. K. s Primorskega navaja, da je 12 let živela v zunajzakonski skupnosti z vdovcem, vendar nista imela prijavljenega skupnega stalnega prebivališča. To je bil po njenem mnenju tudi glavni razlog, da ji zavod ni priznal pravice do vdovske pokojnine. Zanima jo, kakšne možnosti ima na sodišču glede priznanja vdovske pokojnine, saj je vložila tožbo.
Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine, prav tako tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti.
Veliko stanovanj neprimernih za starejše
Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o. (v nadaljevanju Sklad), je na seji 23. aprila obravnavala poročilo o izvajanju dolgoročnega načrta razvoja Sklada za čas od 2012 do 2016. Do obravnave vmesnega poročila je prišlo na pobudo članov skupščine, predstavnikov upokojencev. Sklad posluje pozitivno, se pa spoprijema z nekaterimi težavami tudi zaradi nesprejetega nacionalnega stanovanjskega programa.
Sklad, ki je bil ustanovljen kmalu po nastanku samostojne države Slovenije, namreč razpolaga s pomembnim stanovanjskim fondom, namenjenim upokojencem in drugim starejšim. Ustanovitelj in edini družbenik Sklada je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Glavna dejavnost Sklada pa je dajanje lastnih nepremičnin v najem (predvsem stanovanj, le v manjši meri pa poslovnih prostorov in garaž). Za starejše opravlja pomembno poslanstvo na stanovanjskem področju, saj razpolaga z več kot 3.000 stanovanji, razpršenimi po vseh regijah. Nekatere regije imajo več kot 500 stanovanj (podravska, savinjska in osrednjeslovenska), druge pa manj kot 100 (posavska in obalno-kraška). Ta stanovanja so bila večinoma zgrajena pred več desetletji, zato vsa niso primerna za bivanje starejših ljudi. To še zlasti velja za tista, ki so v objektih brez dvigal. Zato so v dolgoročnem načrtu razvoja Sklada tej težavi posvetili posebno pozornost.
O oblikovanju demografskega rezervnega sklada
V zadnji številki smo zapisali, da bomo tokrat konkretnejše pisali o finančnih virih za prihodnji demografski rezervni sklad. Žal o tem ne moremo poročati, ker niso bila sprejeta nobena stališča glede novih finančnih virov. Po obširni razpravi je svet Zavoda sprejel naslednje sklepe:
• seznanil se je z dejavnostmi in izhodišči Ministrstva za finance in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi s pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu,
• pozval je Ministrstvo za finance, da na podlagi prvega odstavka 79. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) čim prej pristopi k pripravi zakona, s katerim se bo Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikovala v neodvisen demografski rezervni sklad,
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PRAVICA DO DENARNEGA NADOMESTILA
Bralec bo po informativnem izračunu Zpiza konec leta 2018 izpolnil pogoje za upokojitev. Pred upokojitvijo namerava za kako leto ali dve še na zavod za zaposlovanje, saj ni še nikoli koristil pravic iz tega naslova. Zanima ga, ali je potrebna kaka odpoved oz. na kaj mora biti pozoren, da ne ostane brez pravic.
Pridobitev pravice do denarnega nadomestila ni sama po sebi umevna, kot marsikdaj zmotno menijo mnogi zavarovanci, ki pri tem običajno izhajajo iz predpostavke, da so dolga leta plačevali prispevke tudi za primer brezposelnosti, zato naj bi bili upravičeni nekaj iz tega naslova dobiti tudi nazaj.
-
O službi nujne medicinske pomoči
Komisija za zdravstveno varstvo starejših ZDUS je razpravljala o predvidenih spremembah nujne medicinske pomoči (NMP). Menijo, da je v Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči treba vnesti določene dopolnitve v dobro vseh ljudi in tudi upokojenk in upokojencev, ki pogosteje potrebujejo te storitve. Pripravili so pripombe, za katere pričakujejo, da jih bodo na ministrstvu za zdravje upoštevali. Objavljamo povzetek njihovih pripomb. Mag. Dunja Obersnel Kveder, dr. med.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
Bralka je pred leti skupaj z otroki podedovala premoženje. Vsak je dobil svoj delež, nato pa je bralka s sinom sklenila pogodbo, v kateri je določeno, da v zameno za dosmrtno preživljanje sin dobi prav ta delež. Sin se je zdaj odselil in za bralko ne more skrbeti. Bralko zanima, ali lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavita in kaj to pomeni za dedovanje v prihodnje. Prav tako jo zanima tudi, ali se morajo preostali dediči (otroci) strinjati z razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
POMOČ VNUKOM
Babice pogosto sprašujejo, kaj lahko storijo, da bi pripomogle h kakovostnejšim odnosom v družini, če se ne strinjajo z vzgojo vnukov in ravnanjem svojih otrok. Tudi naročnica, ki prihaja na svetovanje v zadnjem času, meni, da bi lahko hčerka drugače, predvsem pa strpneje ravnala z otrokom, ga manj kritizirala in mu bolj zaupala. Boli jo, ko vidi vnučka prizadetega, objokanega, včasih trmastega in jezljivega, ko tepe mlajšo sestrico ali pa se zapre v sobo in noče jesti ali priti k njej na obisk. Zaveda se, da imata vzgojo v rokah njegova starša in da se ne sme vtikati v njun način delovanja, zanima pa jo, kaj lahko naredi kot babica.
