Novost za prihodnje upokojence
Upokojitev nedvomno pomeni pomemben preobrat v življenju vsakega posameznika, zato se je na ta korak treba ustrezno pripraviti. Saj lahko nenadna statusna, predvsem pa dohodkovna sprememba, pogojena s prostovoljno, posebej pa še izsiljeno upokojitvijo, povzroči resne težave.
Z namenom, da bi bili zlasti na dohodkovne spremembe, ki jih upokojitev v večini primerov pogojuje, bolje pripravljeni in da bi lahko nanje morda tudi pozitivno vplivali, je zakonodajalec v veljavnem zakonu predvidel pomembno novost. Uzakonil je namreč obveznost zavoda, da predhodno obvešča z zakonom določene zavarovance o predvideni višini njihove predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PRAVICA DO SORAZMERNEGA DELA STAROSTNE POKOJNINE
Bralec M. S. iz Ljubljane navaja, da je njegova teta v Sloveniji dopolnila 1 leto 1 mesec in 29 dni pokojninske dobe, na Hrvaškem pa 32 let in 11 dni pokojninske dobe. Leta 2008 je od zavoda prejela dopis, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnila pri starosti 61 let, ker ima več kot 20 let pokojninske dobe. Konec leta 2014 pa je prejela odločbo, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za sorazmerni del starostne pokojnine. Zanima ga, ali je odločba pravilna, saj je že oktobra lani dopolnila 61 let starosti.
Povprečne pokojnine znova nekoliko navzdol
Vse od uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v letu 2013, s katerim so bila med drugim določena tudi nova pravila za usklajevanje pokojnin, so se te le enkrat uskladile. Pa še to samo simbolično za 0,1 odstotka od 1. 1. 2013. Uskladitev je temeljila na prehodnih določbah ZPIZ-2, medtem ko sistemskih sploh še ni bilo mogoče uporabiti. Njihovo uporabo je onemogočil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki določa, da se do 31. decembra 2015 pokojnine ne glede na določbe sistemskega zakona ne usklajujejo.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDIŠČINA IZ PRVEGA ZAKONA
Bralka in njen prvi mož sta se po ločitvi dogovorila, da bo hiša, ki sta jo zgradila v zakonu, njena, po njeni smrti pa naj jo dobi eden izmed njunih skupnih otrok. Bralka se je kasneje drugič poročila. Drugi mož je imel ob poroki že svoje otroke. V hiši, ki sta jo z drugim možem delno obnovila, zdaj živijo bralka in njen drugi mož ter njen sin iz prvega zakona. Bralko zanima, ali je hiša deloma tudi v lasti drugega moža, čeprav je le ona vpisana kot lastnica v zemljiški knjigi, in kako naj uresniči dogovor, ki sta ga imela s prvim možem.
-
V letnem poročilu ZPIZ 2014 je obravnavan tudi gmotni položaj upokojencev, ki se v zadnjem času iz leta v leto slabša. Naj poudarim, da je višina pokojnine posameznika praviloma odvisna od njegove pokojninske dobe in od plač oziroma zavarovalnih osnov za določeno obdobje. Obdobja, od katerih so se zajemale plače oziroma zavarovalne osnove, pa so se spreminjala.
Dolgo je veljalo obdobje 10 let pri izračunu pokojninske osnove, z reformo ZPIZ-1 se je postopoma podaljševalo na 18 let, z zadnjo reformo ZPIZ-2 pa na 24 let. Višina pokojnine pa je pogojena tudi z dolžino pokojninske dobe, kar vpliva na odmerne lestvice. Torej posameznik, ki ima pokojninske dobe le 15 let, ne more imeti tolikšne pokojnine kot tisti, ki je delal 40 let ali pa še več.
-
Hvaležnost
V svetovalnico je prišla naročnica, ki je večinoma nezadovoljna s svojim življenjem. Nič ji ne gre tako, kot bi si želela. Kot pravi, je mož z leti postal dolgočasen in si nimata skoraj več kaj povedati; nima nobene prave prijateljice, saj so se v preteklosti vse izkazale za sebične, kadar je kaj potrebovala, zato je razočarana tudi nad njimi. Hčerka se nikakor ne odloči, da bi imela otroka, in bi tako ona postala stara mama, kar si tudi želi. Naročnica je depresivna, ne vidi nobenega veselja v svojem življenju, niti to se je ne dotakne, da je kljub zrelim letom njeno telesno zdravje na zavidljivi ravni in da v resnici nima ne finančnih in tudi kakšnih drugih večjih težav ne.
-
Za osebno dopolnilno delo obvezne vrednotnice
V skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanju dela na črno je 1. januarja 2015 začel veljati nov sistem osebnega dopolnilnega dela, ki je uvedel vrednotnico. V primerjavi z dosedanjim sistemom pravilnik dovoljuje precej širši nabor del, ki jih bodo posamezniki lahko opravljali, kot so inštrukcije, glasba, občasna šiviljska in čevljarska dela, popravila. Osebno dopolnilno delo lahko opravlja tudi upokojenec.
Možnosti sta dve: lahko opravljate osebno dopolnilno delo za druge, torej bo naročnik, ki bo lahko samo fizična oseba, za vas kupil vrednotnico, ali pa boste kupili vrednotnico zase in boste prek osebnega dopolnilnega dela prodajali izdelke, gozdne sadeže, zelišča ipd.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Območna enota Maribor je po številu zaposlenih druga največja Zpizova enota v Sloveniji z 72 zaposlenimi; od teh jih osem dela na ptujski izpostavi. Na lokaciji območne enote pa ima, kot pojasni njena direktorica Breda Prah, svoje prostore še trinajst zaposlenih iz službe za (domačo in mednarodno) revizijo sektorja za izvajanje zavarovanja, devet zaposlenih iz sektorja za izvedenstvo in dva sodelavca pravne službe sektorja za pravne in splošne zadeve.
»Naša enota se je na sedanjo lokacijo preselila pred dobrimi štirimi leti, saj je bila v prejšnjih prostorih sredi mesta že precejšnja stiska, delovno okolje je bilo pretesno in glede na zahteve sodobnega poslovanja s strankami v veliki meri neustrezno. Tako je zdaj delo s strankami, zaradi katerih tudi smo, bistveno prijaznejše kot prej, saj je na voljo šest pisarn za individualno obravnavo, vložišče je bolj funkcionalno in večje, invalidske komisije so v pritličju, sama logistika je bistveno bolj prilagojena našim potrebam in potrebam strank,« ne skriva zadovoljstva dvainpetdesetletna univerzitetna diplomirana ekonomistka Breda Prah, ki je na mestu direktorja mariborske območne enote pred desetimi leti nasledila sedanjega generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža, pred tem pa je osem let delala na upravni enoti Maribor in dobrih deset let v gospodarstvu (TAM in TIMA Holding).
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OPERACIJA HRBTENICE V TUJINI
Bralka je stara 65 let in mora na operacijo hrbtenice. Pred približno letom dni so ji v UKC povedali, da so čakalne dobe za operacijo hrbtenice tudi dve leti in več. V zadnjem letu dni se ji je stanje poslabšalo, zato potrebuje operacijo čim prej. Ko je spet poklicala v UKC, so ji povedali, da so se čakalne dobe celo podaljšale, tako da lahko operacijo pričakuje najprej v letu 2016. To pa se ji zdi predolgo. Zato jo zanima, ali ima zaradi tega pravico, da jo operirajo v tujini.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
Poklicala je zaskrbljena starejša gospa, ki se ji je približeval termin za dolgo pričakovano operacijo kolena, sama pa je doma skrbela za moža v začetnem stadiju demence. Skrbelo jo je, kdo bo skrbel zanj, ko bo ona na operaciji in po njej, ko bo njena mobilnost omejena?
Gospa je stara 76 let, njen mož pa že več kot 80. Živita sama v večjem stanovanju v ljubljanski stanovanjski soseski in sta brez potomcev ali drugih sorodnikov, ki bi jih lahko prosila za pomoč. Gospa je že dolgo čakala na operacijo in potihoma računala, da bo mož, ki je zaradi prvih znakov demence postajal vedno bolj zmeden in odvisen od njene pomoči, pristal na začasno nastanitev v domu za starejše. A ko je prejela datum operacije, mož ni hotel niti slišati za začasno selitev od doma, postal je nemiren, celo agresiven. Gospa je bila obupana, razmišljala je že, da bi odpovedala operacijo.
