Nova vlada si je med drugim kot prednostno nalogo zadala izpeljati prepotrebno zdravstveno reformo. O njej smo že večkrat pisali, žal pa je vse doslej ostalo le pri obljubah. Očitno je, da doslej ni bilo ne politične ne strokovne volje, da bi izpeljali ta zahteven projekt. Napisanih je bilo že nekaj osnutkov zakonov, vendar so vsi obležali v predalih. Lahko le upamo, da tokrat to vprašanje ne bo ostalo le mrtva črka na papirju koalicijskega sporazuma.

V minulih dneh so nekateri mediji govorili in pisali o sramotno nizkih pokojninah oseb, ki so bile zavarovane za ožji obseg pravic. Prizadeti upokojenci so izražali razočaranje nad višino odmerjene pokojnine, sklicevali so se na redno plačevanje prispevkov in na prepričanje, da jim tako zavarovanje vendarle zagotavlja primerne prejemke, pa tudi na njegov smisel. Upravičeno?

Težko je soditi. Ker gre za posebno obliko zavarovanja, ki se že v poimenovanju razlikuje od »rednega«, njegov opis pa razkriva tudi druge razlike, bistveno nižje so tudi finančne obveznosti zavarovancev, je vsekakor tvegano sklicevati se na nepoznavanje njegovih posledic.

Po številu zavarovancev in upokojencev (obojih skupaj je 167.175) je OE Kranj z Izpostavo Jesenice četrta po velikosti od devetih Zpizovih območnih enot.

Na isto mesto se, kot pravi direktorica Milena Paulini, uvršča tudi po številu zaposlenih, ki jih je v treh oddelkih 36, na jeseniški izpostavi pa še sedem. Poleg tega sta na območni enoti in na izpostavi tudi invalidski komisiji, ki sicer sodita v sektor za izvedenstvo, vendar je zaradi narave dela, ko je za izvedensko mnenje potreben osebni pregled zavarovanca, primerno, da svoje delo opravljata čim bliže zavarovancem, ki uveljavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja.

Izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine

Izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine Bralka D. K. iz Ljubljane navaja, da bo konec leta 2014 izpolnila pogoje za starostno pokojnino. Slišala pa je, da lahko poleg plače uživa tudi del pokojnine, če se še ne bo upokojila. Zanima jo, od kdaj ji gre ta del starostne pokojnine, saj ima namen ostati v delovnem razmerju do dopolnitve 40 let pokojninske dobe. Veljavni zakon je z namenom, da bi zavarovanci tudi po izpolnitvi pogojev za predčasno ali starostno pokojnino ostali še naprej delovno aktivni, uvedel povsem nov bonus v obliki...

Čiščenje nedelujočega dimnika

Čiščenje nedelujočega dimnika Bralec živi v bloku, v katerem so se nekoč ogrevali na peči, ki so potrebovale dimnik. Dimnika ne uporabljajo več, še vedno pa dimnikarsko podjetje vsako leto opravi pregled in čiščenje ter to tudi zaračuna. Bralca zanima, ali mora to plačati to storitev, saj dimnika sploh ne uporablja. Dimnikarska služba je obvezna javna služba, kar pomeni, da ima dimnikar pravico vstopiti v prostore in pregledati ter očistiti dimnik, kar je lastnik stavbe dolžan plačati.

Te dni mi je bralec Vzajemnosti pisal, naj v časopisu pojasnim, zakaj se ZDUS zavzema za delitev regresa v letu 2015 samo tistim upokojencem, ki imajo manj kot 1000 evrov pokojnine. Človeka vedno znova preseneti, kako zlahka bogata manjšina uveljavlja temeljni princip kapitalizma, da imajo pravico do delitve dobička le tisti, ki to znajo in so dovolj drzni; ni pa pomembno, kako so do tega prišli in bolj ko obirajo večino in stiskajo tiste, ki ne znajo, ne morejo ali nočejo krasti manj spretnim, bolj so občudovani v medijih.

Dedovanje nekdanjega moža

Bralka in njen mož sta na hčerko prepisala kmetijo. V času prepisa je bila hči še poročena in je imela otroka. Nekaj let kasneje pa se je ločila, še kasneje umrla, tako da je z bralko in njenim možen ostal na kmetiji le vnuk. Nekdanji zet se zdaj hvali, da bo kmetija njegova. Bralko skrbi, kako je s tem. Bralka, žal, ni napisala, na kaj misli, ko govori o tem, da sta kmetijo prepisala na hči. Če sta ji kmetijo podarila ali jo izročila z izročilno pogodbo, potem je kmetija postala last hčere in jo bo podedoval vnuk, čeprav je še mladoleten.

Malica pri polovičnem delovnem času

Bralec namerava delavca zaposliti za polovičen delovni čas. Zanima ga, koliko odmora in malice bi mu šlo in koliko mu mora povrniti za malico ter za  prevoz na delo?
Delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, je upravičen do odmora v sorazmerju s polnim delovnim časom, torej mu gre v konkretnem primeru 15 minut odmora. Do odmora  je upravičen iz štiriurne delovne obveznosti in nikakor ne šele po  izteku štirih ur. Zakon o delovnih razmerjih -  ZDR-1 -  v 154. členu določa celo to, da se odmor lahko izrabi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Takemu delavcu gre tudi celotno povračilo stroškov za prehrano ter za prevoz.