Starejši delavec in dopust Bralec sprašuje, pri kateri starosti pridobi status starejšega delavca in s tem daljši dopust. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 159. členu določa, da ima delavec v koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši od štirih delovnih tednov ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Upokojenec in podjetnik Bralec piše, da se namerava upokojiti, zato ga zanima, ali lahko ostane še naprej solastnik in direktor družinskega podjetja. Zgolj lastništvo ali v bralčevem primeru solastništvo d.o.o. ni ovira za upokojitev, oviro pa predstavlja dejstvo, da je bralec hkrati direktor ali poslovodna oseba družbe. Smiselno je, da direktor podjetja postane kdo drug, sam pa lahko postane prokurist podjetja, pri čemer naj ne prejema zneska, ki bi presegal minimalno plačo.

Oporočno dedovanje Bralca zanima, kdo obvesti sodišče o smrti in mu predloži oporoko, ter kdo skrbi za njeno izpolnitev. Sprašuje tudi, ali mora napisati novo oporoko, če bi jo želel deloma spremeniti, ter kaj se zgodi z volili, če oseba, ki so ji namenjena, ni več živa. Ob smrti smrtovnico napiše matičar, ki tudi vodi knjigo umrlih. Ob tem povabi tudi najbližje sorodnike (verjetne dediče), da sporočijo podatke o premoženju pokojnika. Te podatke vpiše v smrtovnico skupaj s podatki iz javnih evidenc ter s podatki o možnih dedičih in jih...

Vlada je v prvi polovici aprila sprejela predlog zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Z njim posega v številne zakone, ki večinoma vplivajo na višino in na delež javnih izdatkov. Med njimi je seveda tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-1). Spremembe, ki naj bi jih povzročil zakon, zadevajo usklajevanje pokojnin in višino letnega dodatka in so bolj ali manj znane. Posledice pa so, če bo parlament sprejel predlagani zakon, tudi znižanje nekaterih dosedanjih pokojnin.

Dodatek za pomoč in postrežbo K. Z. iz Ljubljane sprašuje, ali je njegova babica upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo, čeprav živi v domu upokojencev. Babica dobiva pokojnino po možu in prejema še dodatek za pomoč in postrežbo v znesku nekaj manj kot 300 evrov. Njeno zdravstveno stanje se je po zadnji možganski kapi še poslabšalo, tako da morajo zanjo skrbeti praktično 24 ur na dan. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki...

Hipoteka po zakonski razvezi Bralka piše, da je hčerki in zetu dovolila, da se vselita v njeno starejšo hišo in da jo začneta obnavljati. Po razvezi zakona pa zet zahteva, da mu povrne vlaganja v hišo, ki jih ocenjuje na 50 tisoč evrov. Vračilo zahteva v gotovini. Bralka je pred tem pristala na hipoteko na to hišo, da je lahko zet dobil posojilo za obnovo. Zanima jo, ali mu mora plačati, kar zdaj zahteva,  in kako bo s hipoteko. Boji se, da ji bodo hišo prodali, če bo nekdanji zet prenehal odplačevati posojilo.

Popoldanska obrt Bralec je zaposlen, obenem pa ima še popoldansko obrt, ki jo je zaradi nadaljevanja družinske tradicije prevzel od očeta. Ker se v njegovi službi obetajo odpuščanja, ga zanima, kaj se zgodi s popoldansko obrtjo, če bi mu prenehalo delovno razmerje. Tako imenovana “popoldanska obrt”, pravilno poimenovana kot postranska dejavnost, je možna le tedaj, ko je oseba že zaposlena in iz delovnega razmerja tudi vključena v vsa socialna zavarovanja, zato iz naslova dejavnosti plačuje le pavšalne prispevke za primer poklicne bolezni in...

Na februarski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obravnaval poročilo o poslovanju zavoda v letu 2011 in ugotovil, da je dobra podlaga za oceno uveljavljanja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v minulem letu, hkrati pa s prikazom premikov skozi daljše obdobje omogoča oceno učinkov pokojninske reforme, ki jo uveljavljamo od leta 2000 dalje (ZPIZ-1). Po mnenju večine reforma učinkuje, vendar pa v posameznih segmentih različno.

Več upokojencev, manj zaposlenih
Podatki opozarjajo, da se v desetih letih ni bistveno povečalo število zavarovancev, se pa je bistveno povečalo število upokojencev. Leta 2000 je bilo razmerje med povprečnim številom zavarovancev in upokojencev 1:1,80, leta 2011 pa le še 1:1,53. V minulem desetletnem obdobju se je število zavarovancev povečalo zlasti v letih ugodne gospodarske rasti, to je od leta 2005 do leta 2008, v naslednjih letih pa se je zmanjševalo. V letu 2010 je bilo povprečno število zavarovancev 840.000, v letu 2011 pa že dobrih 870.000. Medtem pa se je rast števila upokojencev bistveno povečala, saj jih je bilo v letu 2000 le blizu 468.000, v letu 2011 pa že dobrih 570.000. Tolikšna rast števila upokojencev se razumljivo kaže tudi v strukturi celotnega prebivalstva RS. Po statističnih podatkih iz septembra 2011 je bilo v celotnem številu 2.054.741 prebivalcev Slovenije kar 27,8 odstotka upokojencev.

Vse pogosteje nekateri trdijo, da reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki še vedno poteka po zakonu, sprejetem konec leta 1999, ni  bila uspešna predvsem zaradi prenizke  starosti novih upokojencev. Upokojitvena starost se pri ženskah sicer vztrajno zvišuje, vendar po mnenju kritikov reforme in površnih poznavalcev sistema prepočasi. Pa tudi zato, ker pri moških o nujnem višanju starosti ob upokojitvi sploh ne moremo govoriti, ker da se v zadnjih letih celo niža.

Vdovska pokojnina v višini mejnega zneska Bralka A. P. iz Štajerske  je vložila zahtevek za vdovsko pokojnino. Njena vloga sicer še ni rešena, vendar ni zadovoljna z informacijo, da bo znesek vdovske pokojnine približno 450 evrov, tako da bo vdovska pokojnina le malo višja od njene starostne pokojnine. Zakon  o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da zavarovanec, ki je pridobil pravico do dveh ali več pokojnin, lahko te pokojnine tudi uveljavi, ne more pa jih hkrati tudi uživati, zato se bo bralka lahko odločila za tisto, ki zanjo...

Najemno stanovanje Bralka živi v bloku, iz stanovanja nad njo pa zamaka. Zaradi tega je začel odpadati strop v kopalnici. Stanovanje, iz katerega zamaka, je v najemu, zato bralko zanima, od koga lahko zahteva popravilo vodovodne ali odtočne napeljave. Za škodo, ki izvira iz stanovanja, je odgovoren lastnik stanovanja. Najemnik je zgolj uporabnik stanovanja in ni odgovoren za vzdrževanje in popravila v njem. Bralka mora tako najprej ugotoviti, kdo je lastnik stanovanja. To bo najlaže ugotovila na zemljiški knjigi.